Dardanija: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
[[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.<ref> V.Orel. ''Albanian Etymological Dictionary''. Koninklijke Brill. Leiden, Boston, Köln, 1998, str. 56-</ref> Ime dardanskega kralja [[Bardilis]]a v albanščini pomeni ''Bela zvezda'' (iz ''bard'' – ''bel'' in ''yli'' – ''zvezda''). |
[[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.<ref> V.Orel. ''Albanian Etymological Dictionary''. Koninklijke Brill. Leiden, Boston, Köln, 1998, str. 56-</ref> Ime dardanskega kralja [[Bardilis]]a v albanščini pomeni ''Bela zvezda'' (iz ''bard'' – ''bel'' in ''yli'' – ''zvezda''). |
||
<ref>[http://www.argjiro.net/fjalor/index.php ''An English - Albanian, Albanian - English Online Dictionary''].</ref> Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]], [[Kelti]]<ref>Fanula Papazoglu. ''The central Balkan tribes in pre-Roman times: Triballi, Autariatae, Dardanians, Scordisci and Moesians'', str. 265. ISBN 90-256-0793-4.</ref><ref name=Panonija>''Pannonia and Upper Moesia: a history of the middle Danube provinces of the Roman Empire The Provinces of the Roman Empire'', Tome 4, 1974, str. 9. ISBN 0710077149, 9780710077141.</ref> in [[Tračani]].<ref name=Panonija/><ref>Wilkes, J. J. (1992). ''The Illyrians'', str. 85. ISBN 0-631-19807-5.</ref> Po rimski osvojitvi [[Ilirija|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.<ref> Harald Heppner. ''Hauptstädte in Südosteuropa: Geschichte, Funktion, nationale Symbolkraft'', str. 134.</ref> |
<ref>[http://www.argjiro.net/fjalor/index.php ''An English - Albanian, Albanian - English Online Dictionary''].</ref> Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]], [[Kelti]]<ref>Fanula Papazoglu. ''The central Balkan tribes in pre-Roman times: Triballi, Autariatae, Dardanians, Scordisci and Moesians'', str. 265. ISBN 90-256-0793-4.</ref><ref name=Panonija>''Pannonia and Upper Moesia: a history of the middle Danube provinces of the Roman Empire The Provinces of the Roman Empire'', Tome 4, 1974, str. 9. ISBN 0710077149, 9780710077141.</ref> in [[Tračani]].<ref name=Panonija/><ref>Wilkes, J. J. (1992). ''The Illyrians'', str. 85. ISBN 0-631-19807-5.</ref> Po rimski osvojitvi [[Ilirija|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.<ref> Harald Heppner. ''Hauptstädte in Südosteuropa: Geschichte, Funktion, nationale Symbolkraft'', str. 134.</ref> |
||
==Rimska Dardanija== |
|||
{{Glavni |Mezija}} |
|||
[[Slika:Ancient balkans 4thcentury.png|right|thumb| Rimska provinca Dardanija v 4. stoletju]] |
|||
[[Slika:Praevalitana in the Roman Emp.jpg|right|thumb| Rimska provinca Dardanija v poznem Rimskem cesarstvu po odcepitvi vzhodnega dela pokrajine in ustanovitvi province Sredozemska Dakija (Dacia Mediterranea)]] |
|||
[[Slika:Dardania and kosovo.png|right|thumb| Bizantinska Dardanija v 6. stoletju]] |
|||
Med upravnimi reformami cesarja [[Dioklecijan]]a (vladal 284-305) in [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] (vladal 306-337) je bila ustanovljena [[Rimska dioceza|Dioceza]] Mezija, v katero je bila vključena večina osrednjega Balkana in Grškega polotoka. Dioceza je bila že po nekaj letih razdeljena na Makedonsko in Dačansko diocezo, ki je obsegala province [[Avrelijanova Dakija|Sredozemska Dakija]], [[Avrelijanova Dakija|Celinska Dakija]], [[Mezija|Spodnja Mezija]], Dardanija in [[Prevalitanija |Prevalitanija]]. Po letu 238 so Mezijo stalno napadali in pustošili [[Karpi]] in [[Goti]], ki so Mezijo napadli že leta 250. Goti so ponovno vdrli preko [[Donava|Donave]] leta 376 med vladanjem cesarja [[Valens]]a (vladal 364-378) in se z njegovim dovoljenjem naselili v Meziji. |
|||
V poznorimsko provinco Dardanijo niso bili vključeni vzhodni deli Dardanije.<ref>Starinar. Knjige 45-46. Srpsko arheološko društvo, Arheološki institut Beogred, str. 33.</ref> |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 16:30, 16. december 2015
Dardanija (latinsko Dardania, starogrško starogrško Δαρδανία [Dardanía]) je bila rimska in bizantinska provinca na Balkanu. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina v Meziji, potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila po Dardancih, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pred n. št. – 6 n. št.).
Ozadje
Etimologijo imena Dardanija se povezuje z albansko besedo darda - hruška.[1] Ime dardanskega kralja Bardilisa v albanščini pomeni Bela zvezda (iz bard – bel in yli – zvezda). [2] Dardanija je bila naseljena z Iliri, Kelti[3][4] in Tračani.[4][5] Po rimski osvojitvi Ilirije leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.[6]
Rimska Dardanija
Med upravnimi reformami cesarja Dioklecijana (vladal 284-305) in Konstantina I. (vladal 306-337) je bila ustanovljena Dioceza Mezija, v katero je bila vključena večina osrednjega Balkana in Grškega polotoka. Dioceza je bila že po nekaj letih razdeljena na Makedonsko in Dačansko diocezo, ki je obsegala province Sredozemska Dakija, Celinska Dakija, Spodnja Mezija, Dardanija in Prevalitanija. Po letu 238 so Mezijo stalno napadali in pustošili Karpi in Goti, ki so Mezijo napadli že leta 250. Goti so ponovno vdrli preko Donave leta 376 med vladanjem cesarja Valensa (vladal 364-378) in se z njegovim dovoljenjem naselili v Meziji.
V poznorimsko provinco Dardanijo niso bili vključeni vzhodni deli Dardanije.[7]
Sklici
- ↑ V.Orel. Albanian Etymological Dictionary. Koninklijke Brill. Leiden, Boston, Köln, 1998, str. 56-
- ↑ An English - Albanian, Albanian - English Online Dictionary.
- ↑ Fanula Papazoglu. The central Balkan tribes in pre-Roman times: Triballi, Autariatae, Dardanians, Scordisci and Moesians, str. 265. ISBN 90-256-0793-4.
- ↑ 4,0 4,1 Pannonia and Upper Moesia: a history of the middle Danube provinces of the Roman Empire The Provinces of the Roman Empire, Tome 4, 1974, str. 9. ISBN 0710077149, 9780710077141.
- ↑ Wilkes, J. J. (1992). The Illyrians, str. 85. ISBN 0-631-19807-5.
- ↑ Harald Heppner. Hauptstädte in Südosteuropa: Geschichte, Funktion, nationale Symbolkraft, str. 134.
- ↑ Starinar. Knjige 45-46. Srpsko arheološko društvo, Arheološki institut Beogred, str. 33.