Apače: Razlika med redakcijama

Apače
Apače
	Apače med letoma 1928 - 1947.
	Apače Geografska lega v Sloveniji
	Koordinati: 46°41′52.5″N 15°52′46.90″E / 46.697917°N 15.8796944°E
Država	Slovenija
Statistična regija	Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina	Štajerska
Občina	Apače
Ustanovitev	1193-1220
Nadm. višina	218 m
Prebivalstvo
• Skupno	528
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	9253 Apače
Zemljevidi	Najdi.si; Geopedia;

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 23:18, 3. december 2015

Za druge pomene glej Apače (razločitev).

Apače (nemško Abstall) so trg (naselje), središče istoimenske občine. Apače ležijo na Apaškem polju, severno od naselja pa reka Mura predstavlja državno mejo z Republiko Avstrijo. Skozi naselje poteka regionalna cesta, ki povezuje Šentilj ter MMP Trate z Gornjo Radgono.

Zgodovina

Območje Apaškega polja je bilo poseljeno že v neolitiku in potem vedno gosteje do konca antike. V srednjem veku so se tod gibali Iliri, Kelti, Rimljani, Germani, Huni. Fizični ostanki njihovega bivanja na tem območju so vidni v obliki ilirskih gomil ter rimskega medaljona iz drugega stoletja, vzidanega v vežo dvorca Freudenau (Meinlov dvorec). Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta 1200 kot last benediktincev v Labotski dolini, se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta 1420. V 13.st. ozemlje pripade Štajerski, cerkveno pa solnograški nadškofiji. V zgodovini so Apaško polje prizadele katastrofalne poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala nemška kolonizacija. Med 15. in 18. stoletjem je tod razsajala kuga. To kažejo številna kužna znamenja iz tega časa, zgrajena ob cesti med Apačami in Cmurekom, in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo to narodnostno mešano ozemlje. Do konca prve svetovne vojne je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik nemški jezik, saj je bila večina prebivalcev nemškega porekla. Pomembnejša mejnika predstavljata leti 1923 in 1945. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja slovenskega jezika na tem območju in priključitve lavantinski nadškofiji. Leta 1945 so bili prebivalci nemškega porekla izseljeni, novi priseljenci pa pridejo iz Prekmurja, Primorske, Bele Krajine, Dolenjske in Notranjske.

Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču naselja, je bila zgrajena leta 1440, medtem ko leta 1445 postane župnijska cerkev. Iz kulturno-zgodovinskega vidika sta najznamenitejša dela cerkve nedvomno gotska rozeta, narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v Evropi in kamniti gotski kip Marije iz leta 1470.

Ljudje, povezani z Apačami

Anton Semlitsch, čebelarski strokovnjak
Josef Matl, filolog
Kanut Graf des Enffans d'Avernas, misijonar

Glej tudi

seznam naselij v Sloveniji

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 {{drugipomeni2|Apače}}
 {{Infopolje Naselje v Sloveniji
-| latd = 46 |latm = 44 |lats = 02.43 |latNS = N
+| latd = 46 |latm = 41 |lats = 52.5 |latNS = N
-| longd = 15 |longm = 49 |longs = 33.37 |longEW = E
+| longd = 15 |longm = 52 |longs = 46.90 |longEW = E
 |najdisi=Apače
 |geopedia=#L410_F10092612_T13_b4_x570050_y172930_s13
 |image=Postcard of Apače.jpg
 |caption= Apače med letoma 1928 - 1947.
-|prebivalstvo=636
+|prebivalstvo=528
 |nadmorska=218
-|ustanovitev= [[1265]] (kot Appetstal)
+|ustanovitev= 1193-1220
 |postna=9253
 |posta=Apače
@@ Vrstica 17: / Vrstica 17: @@
 }}
-'''Apače''' ({{jezik-de|Abstall}}) so večje [[naselje]], središče [[občina Apače|občine Apače]]. Naselje leži na [[Apaško polje|Apaškem polju]] ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]]. So gručasto naselje [[panonija|subpanonskega]] tipa z izrazito nemško arhitekturo. Apače se nahajajo ob prometnici, ki povezuje mejni prehod [[Trate]] v smeri proti [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]].
+'''Apače''' ({{jezik-de|Abstall}}) so trg ''(naselje)'', središče [[Občina Apače|istoimenske občine]]. Apače ležijo na [[Apaško polje|Apaškem polju]], severno od naselja pa [[Mura|reka Mura]] predstavlja državno mejo z [[Avstrija|Republiko Avstrijo]]. Skozi naselje poteka regionalna cesta, ki povezuje [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilj]] ter [[Trate|MMP Trate]] z [[Gornja Radgona|Gornjo Radgono]].
 == Zgodovina ==
-Kraj se v pisnih virih prvič omenja leta [[1200]] kot last [[Benediktinci|benediktincev]] v [[Labot|Labotski dolini]]. Župnija se prvič omenja v letu [[1420]]. [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|Cerkev Marijinega vnebovzetja]] je bila [[1923]] priključena [[Škofija Lavant|lavantinski nadškofiji]]. Leto [[1923]] je bilo pomembno leto v zgodovini [[Apaška dolina|Apaške doline]], predvsem v smeri uveljavljanja [[Slovenščina|slovenskega jezika]] na tem območju. Do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil tukaj tako uradni kot splošno občevalni jezik sicer [[Nemščina|nemški jezik]], saj je večina prebivalcev bila [[Nemci|nemškega]] porekla. Po letu [[1945]] so se [[Nemci]] odselili, novi priseljenci pa so prišli iz [[Prekmurje|Prekmurja]], [[Notranjska|Notranjske]], [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Primorska|Primorske]]. Med [[15]]. in [[18]]. [[stoletje]]m je tod razsajala [[kuga]]. Na to kažejo številna [[Kužno znamenje|kužna znamenja]] iz tega časa, zgrajena ob cesti od Apač do [[Cmurek]]a, ki predstavljajo mejo, do kod naj bi se kuga širila. Med obema [[Svetovna vojna|svetovnima vojnama]] je bilo to [[narod]]nostno mešano ozemlje.
+Območje [[Apaško polje|Apaškega polja]] je bilo poseljeno že v [[Neolitik|neolitiku]] in potem vedno gosteje do konca antike. V srednjem veku so se tod gibali [[Ilirik (rimska provinca)|Iliri]], [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], Germani, Huni. Fizični ostanki njihovega bivanja na tem območju so vidni v obliki [[Ilirija (država)|ilirskih]] [[Gomila|gomil]] ter rimskega medaljona iz drugega stoletja, vzidanega v vežo dvorca Freudenau (''Meinlov dvorec)''. Medtem ko se kraj v pisnih virih prvič omeni okoli leta [[1200]] kot last [[Benediktinci|benediktincev]] v [[Labot|Labotski dolini]], se istoimensko župnijo prvič omenja dve stoletji kasneje, leta [[1420]]. V [[13. stoletje|13.st.]] ozemlje pripade [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski]], cerkveno pa [[Salzburg|solnograški]] [[Nadškofija|nadškofiji]]. V zgodovini so [[Apaško polje]] prizadele katastrofalne  poplave, ki so odnašale cele vasi. Vzporedno je v valovih potekala [[nemška kolonizacija]]. Med [[15. stoletje|15.]] in [[18. stoletje|18. stoletjem]] je tod razsajala kuga. To kažejo številna [[Kužno znamenje|kužna znamenja]] iz tega časa, zgrajena ob cesti med [[Apače|Apačami]] in [[Cmurek|Cmurekom]], in predstavljajo mejo, kako daleč se je kuga širila. Med [[Prva svetovna vojna|prvo]] in [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo to [[narod]]nostno mešano ozemlje. Do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil tako uradni, kot tudi splošno občevalni jezik [[Nemščina|nemški jezik]], saj je bila večina prebivalcev [[Nemci|nemškega porekla]]. Pomembnejša mejnika predstavljata leti [[1923]] in [[1945]]. Leto 1923 je bilo pomembno predvsem zaradi uveljavljanja [[Slovenščina|slovenskega jezika]] na tem območju in priključitve [[Škofija Lavant|lavantinski nadškofiji]]. Leta [[1945]] so bili prebivalci [[Nemci|nemškega porekla]] izseljeni, novi priseljenci pa pridejo [[Prekmurje|iz Prekmurja]], [[Primorska|Primorske]], [[Bela krajina|Bele Krajine]], [[Dolenjska|Dolenjske]] in [[Notranjska|Notranjske]].
-Nedvomno je prava znamenitost [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Apače|cerkev Marijinega vnebovzetja]], ki stoji v samem središču naselja tik ob glavni cesti. Cerkev je bila zgrajena okrog leta [[1440]], medtem ko že leta [[1445]] postane [[župnijska cerkev]]. Skozi [[Stoletje|stoletja]] je cerkev doživela nekaj [[Arhitektura|arhitektonskih]] sprememb, dokler niso leta [[1644]] pozidali tudi sedanji zvonik. Iz [[Kultura|kulturno]]-[[Zgodovina|zgodovinskega]] vidika sta najznamenitejša dela cerkve nedvomno [[Gotika|gotska]] [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]], narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v [[Evropa|Evropi]] in kamniti gotski kip [[Marija|Marije]] iz leta [[1470]].
+Cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji v središču [[Apače|naselja]], je bila zgrajena leta 1440, medtem ko leta 1445 postane župnijska cerkev. Iz [[Kultura|kulturno]]-[[Zgodovina|zgodovinskega]] vidika sta najznamenitejša dela cerkve nedvomno [[Gotika|gotska]] [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]], narejena iz enega samega kosa kamna, kar jo uvršča med redke in edinstvene primerke v [[Evropa|Evropi]] in kamniti gotski kip [[Sveta Marija|Marije]] iz leta [[1470]].
-Znane osebnosti so: [[Anton Semlitsch]], [[Josef Matl]] in Kanut (Benedikt) Graf des Enffans d ´Avernas.
-== Občina Apače ==
-Občina Apače obsega [[Apaško polje]], ki se na južni in jugozahodni strani podaljšuje na severna pobočja Slovenskih goric, na severni strani pa z reko Muro meji na Republiko Avstrijo. Občina Apače se s površino 53,5 km2 in 3.605 prebivalci (julij 2012) uvršča med srednje velike slovenske občine.
-Območje občine je pretežno kmetijsko. Gozd predstavlja le 26%. Razen gozdnega kompleksa ob reki Muri, ki predstavlja kar 45% gozdov v občini, drugih gozdnih kompleksov praktično ni. Gozdovi se razprostirajo na manjših površinah med kmetijskimi zemljišči.
-V občini je enaindvajset naselij: [[Apače]], [[Črnci]], [[Drobtinci]], [[Grabe]], [[Janhova]], [[Lešane]], [[Lutverci]], [[Mahovci]], [[Nasova]], [[Novi Vrh]], [[Plitvica]], [[Podgorje]], [[Pogled]], [[Segovci]], [[Spodnje Konjišče]], [[Stogovci]], [[Vratja vas]], [[Vratji Vrh]], [[Zgornje Konjišče]], [[Žepovci]] in [[Žiberci]]. Naselje [[Apače]] je lokalno središče, ki opravlja funkcijo občinskega središča.
+== Ljudje, povezani z Apačami ==
+* [[Anton Semlitsch]], ''čebelarski strokovnjak''
+* [[Josef Matl]], ''filolog''
+* [[Kanut Graf des Enffans d'Avernas]], ''misijonar''
 == Glej tudi ==