Valentin Mandelc: Razlika med redakcijama
m + zp |
|||
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
| occupation = gimnazijski profesor |
| occupation = gimnazijski profesor |
||
}} |
}} |
||
'''Valentin Mandelc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[prevajalec]], * [[16. februar]] [[1837]], [[Kranj]], † [[12. maj]] [[1872]], [[Karlovec]]. |
'''Valentin Mandelc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[prevajalec]], * [[16. februar]] [[1837]], [[Kranj]], † [[12. maj]] [[1872]], [[Karlovec]]. |
||
== Življenjepis == |
== Življenjepis == |
||
Mandelc je obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta [[1855]] skupaj s sošolci [[vajevci]] [[matura|maturiral]]. Že kot dijak je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkolozo]]. Na [[Dunaj]]u je med leti [[1855]] do [[1859]] študiral [[Klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slovenščina|slovenščino]]. Po končanem študiju se je zaposlil kot gimnazijski profesor. Služboval je na gimnaziji v [[Varaždin]]u (od 1859 do [[1863]]) in Karlovcu (od [[1864]] do smrti). |
Mandelc je obiskoval [[gimnazija|gimnazijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta [[1855]] skupaj s sošolci [[vajevci]] [[matura|maturiral]]. Že kot dijak je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkolozo]]. Na [[Dunaj]]u je med leti [[1855]] do [[1859]] študiral [[Klasična filologija|klasično filologijo]] in [[slovenščina|slovenščino]]. Po končanem študiju se je zaposlil kot gimnazijski profesor. Služboval je na gimnaziji v [[Varaždin]]u (od 1859 do [[1863]]) in Karlovcu (od [[1864]] do smrti). |
||
== Literarno delo == |
== Literarno delo == |
||
V rokopisnih ''Vajah'' je poleg pesmi in dveh [[črtica (književnost)|črtic]]: ''Iz življenja študenta'' in ''Iz življenja učenca'' objavil tudi daljšo romantično [[novela (književnost)|novelo]] ''Tihotapec'' ([[1855]]), ki govori o tragični ljubezni med graščakovo hčerjo in sinom grajskega vrtnarja. V ''Slovenskem glasniku'' pa je objavil noveli ''Jela'' ([[1858]]) in ''Ceptec'' (1859). Prva, ki ima zgodovinsko ozadje, je v slovenskem pripovedništvu primer [[romantika|poznoromantične]] pripovedi iz [[Protestantizem|protestantskih]] časov o ljubezni med bratom in nepoznano sestro, v drugi pa je uporabljena kmečka snov z motivom vraževerne županove hčerke, ki verjame, da ''ceptèc'' ([[lepi čeveljc]], [[latinščina|lat.]] [[Cypripedium calceolus]]) odstrani vse ovire pri možitvi, a doživlja bridkost za bridkostjo, nazadnje pa le dobi svojega ljubega. |
V rokopisnih ''Vajah'' je poleg pesmi in dveh [[črtica (književnost)|črtic]]: ''Iz življenja študenta'' in ''Iz življenja učenca'' objavil tudi daljšo romantično [[novela (književnost)|novelo]] ''Tihotapec'' ([[1855]]), ki govori o tragični ljubezni med graščakovo hčerjo in sinom grajskega vrtnarja. V ''Slovenskem glasniku'' pa je objavil noveli ''Jela'' ([[1858]]) in ''Ceptec'' (1859). Prva, ki ima zgodovinsko ozadje, je v slovenskem pripovedništvu primer [[romantika|poznoromantične]] pripovedi iz [[Protestantizem|protestantskih]] časov o ljubezni med bratom in nepoznano sestro, v drugi pa je uporabljena kmečka snov z motivom vraževerne županove hčerke, ki verjame, da ''ceptèc'' ([[lepi čeveljc]], [[latinščina|lat.]] [[Cypripedium calceolus]]) odstrani vse ovire pri možitvi, a doživlja bridkost za bridkostjo, nazadnje pa le dobi svojega ljubega. |
||
Mandelc je prevedel 1. del [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevega]] [[Faust]]a, a zanj ni našel založnika. Prevajal pa je tudi druga gledališka dela večinoma iz [[francoščina|francoščine]], za njegovega življenja so izšle v zbirki ''Slovenska Talija'' 3 igre, posmrtno pa še 8. |
Mandelc je prevedel 1. del [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevega]] [[Faust]]a, a zanj ni našel založnika. Prevajal pa je tudi druga gledališka dela večinoma iz [[francoščina|francoščine]], za njegovega življenja so izšle v zbirki ''Slovenska Talija'' 3 igre, posmrtno pa še 8. |
||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
== Viri == |
== Viri == |
||
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992 |
* Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992 |
||
* Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, str. 161, Založba Obzorja Maribor, 1978 |
* Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, str. 161, Založba Obzorja Maribor, 1978 |
||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
== Zunanje povezave == |
|||
{{Wikivir}} |
|||
{{literat-stub}} |
{{literat-stub}} |
||
Redakcija: 20:05, 21. december 2013
| Valentin Mandelc | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 16. februar 1837 Kranj |
| Smrt | 12. maj 1872 Karlovec |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | gimnazijski profesor |
| Poznan po | pesnik, pisatelj in prevajalec |
Valentin Mandelc, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, * 16. februar 1837, Kranj, † 12. maj 1872, Karlovec.
Življenjepis
Mandelc je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1855 skupaj s sošolci vajevci maturiral. Že kot dijak je zbolel za tuberkolozo. Na Dunaju je med leti 1855 do 1859 študiral klasično filologijo in slovenščino. Po končanem študiju se je zaposlil kot gimnazijski profesor. Služboval je na gimnaziji v Varaždinu (od 1859 do 1863) in Karlovcu (od 1864 do smrti).
Literarno delo
V rokopisnih Vajah je poleg pesmi in dveh črtic: Iz življenja študenta in Iz življenja učenca objavil tudi daljšo romantično novelo Tihotapec (1855), ki govori o tragični ljubezni med graščakovo hčerjo in sinom grajskega vrtnarja. V Slovenskem glasniku pa je objavil noveli Jela (1858) in Ceptec (1859). Prva, ki ima zgodovinsko ozadje, je v slovenskem pripovedništvu primer poznoromantične pripovedi iz protestantskih časov o ljubezni med bratom in nepoznano sestro, v drugi pa je uporabljena kmečka snov z motivom vraževerne županove hčerke, ki verjame, da ceptèc (lepi čeveljc, lat. Cypripedium calceolus) odstrani vse ovire pri možitvi, a doživlja bridkost za bridkostjo, nazadnje pa le dobi svojega ljubega.
Mandelc je prevedel 1. del Goethejevega Fausta, a zanj ni našel založnika. Prevajal pa je tudi druga gledališka dela večinoma iz francoščine, za njegovega življenja so izšle v zbirki Slovenska Talija 3 igre, posmrtno pa še 8.
Viri
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 6, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992
- Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, str. 161, Založba Obzorja Maribor, 1978
Glej tudi
Zunanje povezave
