Vizigotsko kraljestvo: Razlika med redakcijama
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Bivša država |native_name = Gutþiuda Þiudinassus <br> {{aut|Regnvm Visigothorvm}} |conventional_long_name = Vizigotsko kraljestvo |common_name ... |
Uvod |
||
| Vrstica 54: | Vrstica 54: | ||
|today = {{flag|Španija}}<br>{{flag|Portugalska}}<br>{{flag|Francija}}<br>{{flag|Andora}}<br>{{flag|Združeno kraljestvo}}<br>{{flag|Monako}} |
|today = {{flag|Španija}}<br>{{flag|Portugalska}}<br>{{flag|Francija}}<br>{{flag|Andora}}<br>{{flag|Združeno kraljestvo}}<br>{{flag|Monako}} |
||
}} |
}} |
||
'''Vizigotsko kraljestvo''' ([[gotščina|gotsko]], [[latinščina|latinsko {{aut|Regnvm Visigothorvm}}]] je bilo od 5.-8. stoletja ena od [[Germani|germanskih]] nasledstvenih držav [[Rimski imperij|Zahodnega rimskega cesarstva]] na ozemlju sedanje jugozahodne [[Francija|Francije]] in na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Nastalo je po naselitvi [[Vizigoti|Vizigotov]] pod kraljem [[Valija|Valijo]] (vladal 415-418) v provinci [[Akvitanska Galija|Akvitaniji]] v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo ''[[de facto]]'' neodvisno od [[Bizantinsko cesarstvo|Vhodnega rimskega cesarstva]], katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. |
|||
Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v [[Galija|Galiji]] začeli osvajati [[Franki]]. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]] ([[Septimanija]]) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili [[Svebi|Svebe]] in [[Baski|Baske]]. |
|||
Etnične razlike med domorodnimi Hispanoromani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. [[Gotščina|Gotski jezik]] je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v [[katolištvo]] leta 589 popolnoma izginil.<ref>W. Pohl, ''Transformation of the Roman World'', str. 119-121, ISBN 90-04-10846-7.</ref> Z vizigotskim zakonikom ''[[Vizigotski zakonik|Liber Iudiciorum]]'', ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. ''Liber Iudiciorum'' je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo [[srednji vek|srednjega veka]]. |
|||
Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne [[Afrika|Afrike]]. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod [[Pelagij Asturski|Pelagij]] ([[španščina|špansko]] Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško [[Astursko kraljestvo]]. |
|||
Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili [[arijanstvo|arijanci]] in zato v sporu s [[Rimsko katoliška cerkev|katoliško]] cerkvijo. Po njihovem prestopu v [[nicejska veroizpoved|nicejsko krščanstvo]] je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve. |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 14:02, 15. oktober 2013
Vizigotsko kraljestvo Gutþiuda Þiudinassus Regnvm Visigothorvm | |||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 418–okoli 720 | |||||||||||||||
 Toulouško Vizigotsko kraljestvo v svojem največjem obsegu okoli leta 500 (oranžno); s svetlo oranžno barvo je označeno ozemlje, ki ga je izgubilo po bitki pri Vouilléju | |||||||||||||||
| Glavno mesto | Toulouse(do 507) Narbonne[1] Barcelona[2] Toledo[3] | ||||||||||||||
| Skupni jeziki | latinščina, gotščina (gotska elita) | ||||||||||||||
| Religija |  krščanstvo (arijanstvo, nicejska veroizpoved, katolištvo) judovstvo | ||||||||||||||
| Vlada | monarhija | ||||||||||||||
| King | |||||||||||||||
• 418-419 | Valija | ||||||||||||||
• 418-451 | Teodorik I. | ||||||||||||||
• 466-484 | Evric | ||||||||||||||
• 484-507 | Alarik II. | ||||||||||||||
• 511-526 | Teodorik Veliki | ||||||||||||||
• 714-okoli 721 | Ardo | ||||||||||||||
| Zgodovina | |||||||||||||||
• opustošenje Rima | 410 | ||||||||||||||
• Vizigoti za zasluge dobijo Akvitansko Galijo | 418 | ||||||||||||||
| 451 | |||||||||||||||
| 507 | |||||||||||||||
• invazija Umajadov | 711 | ||||||||||||||
• Umajadi osvojijo Narbonsko Galijo | okoli 720 | ||||||||||||||
| 718 ali 722 | |||||||||||||||
| + | |||||||||||||||
| |||||||||||||||
| Danes del |  Španija Portugalska Francija Andora Združeno kraljestvo Monako | ||||||||||||||
Vizigotsko kraljestvo (gotsko, latinsko Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijo (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni.
Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske.
Etnične razlike med domorodnimi Hispanoromani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil.[4] Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka.
Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Astursko kraljestvo.
Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Sklici
- ↑ Po porazu v bitki pri Vouilléju (507) in izgubi Toulousa. S.J.B. Barnish, The Ostrogoths from the migration period to the sixth century: an ethnographic perspective, Center for Interdisciplinary Research on Social Stress, Boydell & Brewer Ltd, 2007, str. 368.
- ↑ Po Amalrikovi smrti (531). S.J.B. Barnish, The Ostrogoths from the migration period to the sixth century: an ethnographic perspective, Center for Interdisciplinary Research on Social Stress, Boydell & Brewer Ltd, 2007, str. 369.
- ↑ Do konca vladanja Atanagilda (umrl 567). R. Collins, Visigothic Spain, 409–711, Oxford, Blackwell Publishing, 2004, str. 44.
- ↑ W. Pohl, Transformation of the Roman World, str. 119-121, ISBN 90-04-10846-7.