Avstro-ogrska vojna mornarica: Razlika med redakcijama
m pp |
nč+ |
||
Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
|allegiance= |
|allegiance= |
||
|role=obramba Jadranskega morja |
|role=obramba Jadranskega morja |
||
|size=4 [[dreadnought]] [[bojna ladja|bojne ladje]] <br />9 [[Pred-dreadnought]] [[bojna ladja|bojnih ladij]] <br />4 [[Obalno-zaščitne ladje]] <br />3 [[Težka križarka|oklepne križarke]] <br />6 [[Lahka križarka|lahkih križark]] <br />30 [[rušilec|rušilcev]]<br />36 [[ |
|size=4 [[dreadnought]] [[bojna ladja|bojne ladje]] <br />9 [[Pred-dreadnought]] [[bojna ladja|bojnih ladij]] <br />4 [[Obalno-zaščitne ladje]] <br />3 [[Težka križarka|oklepne križarke]] <br />6 [[Lahka križarka|lahkih križark]] <br />30 [[rušilec|rušilcev]]<br />36 [[torpedni čoln|torpednih čolnov]]<br />6 [[podmornica|podmornic]] |
||
|command_structure=[[vodja pomorskega odseka vojnega ministrstva]], [[admiral flote]] |
|command_structure=[[vodja pomorskega odseka vojnega ministrstva]], [[admiral flote]] |
||
|current_commander= |
|current_commander= |
||
Vrstica 36: | Vrstica 36: | ||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
[[Viceadmiral]] [[Hans Dahlerup|Hans Birch von Dahlerup]] je leta [[1850]] pripomogel, da so prenesli sedež vojne mornarice iz [[Benetke|Benetk]] (danes Italija) v [[Pulj]] (danes [[Hrvaška]]). Leta 1854 je poveljstvo nad njo prevzel brat [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] ([[1832]]-[[1867]]). Kapitanu fregate, kasnejšemu |
[[Viceadmiral]] [[Hans Dahlerup|Hans Birch von Dahlerup]] je leta [[1850]] pripomogel, da so prenesli sedež vojne mornarice iz [[Benetke|Benetk]] (danes Italija) v [[Pulj]] (danes [[Hrvaška]]). Leta 1854 je poveljstvo nad njo prevzel brat [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] ([[1832]]-[[1867]]). Kapitanu fregate, kasnejšemu viceadmirallu [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]] je leta [[1860]] uspelo, da so v [[ladjedelnica]]h v [[Trst]]u, [[Kraljevica|Kraljevici]], [[Reka, Hrvaška|Reki]] in [[Pulj]]u zgradili najmodernejše [[vojaška ladja|vojaške ladje]] tistega časa. Pomorsko vojaško izobrazbo so častniki dobili na [[Cesarska pomorska akademija|Cesarski pomorski akademiji]] na Reki, ki je bila ustanovljena leta [[1852]]. |
||
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maximilian Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. |
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maximilian Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. |
||
Vrstica 82: | Vrstica 82: | ||
{{mil-hist-stub}} |
{{mil-hist-stub}} |
||
[[Kategorija:Vojne mornarice po državah]] |
[[Kategorija:Vojne mornarice po državah|Avstro-Ogrska]] |
||
[[Kategorija:Avstro-ogrske oborožene sile|Vojna mornarica]] |
|||
[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1867]] |
|||
[[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1918]] |
|||
[[Kategorija:Avstro-ogrska vojna mornarica|*]] |
[[Kategorija:Avstro-ogrska vojna mornarica|*]] |
||
Redakcija: 03:04, 2. januar 2012
Avstro-ogrska vojna mornarica Kaiserliche und königliche Kriegsmarine | |
---|---|
Aktivno | 1867–1918 |
Država | Avstro-Ogrska |
Vloga | obramba Jadranskega morja |
Velikost | 4 dreadnought bojne ladje 9 Pred-dreadnought bojnih ladij 4 Obalno-zaščitne ladje 3 oklepne križarke 6 lahkih križark 30 rušilcev 36 torpednih čolnov 6 podmornic |
Struktura poveljstva | vodja pomorskega odseka vojnega ministrstva, admiral flote |
Moto | INDIVISIBILITER AC UNSEPARABILITER (nedeljivi in neločljivi) |
Konflikti | bitka pri Visu I. svetovna vojna |
Poveljniki | |
Znani poveljniki | Wilhelm von Tegetthoff Anton Haus Miklós Horthy de Nagybanya |
Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (nemško Kaiserliche und Königliche Kriegsmarine ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.
Vojna mornarica je bila ustanovljena že pred razglasitvijo dvojne monarhije leta 1867 ter je delovala vse do konca 1. svetovne vojne. Pred letom 1867 so avstrijske vojne ladje pripadale Avstrijskemu cesarstvu.
Zgodovina
Viceadmiral Hans Birch von Dahlerup je leta 1850 pripomogel, da so prenesli sedež vojne mornarice iz Benetk (danes Italija) v Pulj (danes Hrvaška). Leta 1854 je poveljstvo nad njo prevzel brat cesarja Franca Jožefa, Ferdinand Maksimilijan (1832-1867). Kapitanu fregate, kasnejšemu viceadmirallu Wilhelmu von Tegetthoffu je leta 1860 uspelo, da so v ladjedelnicah v Trstu, Kraljevici, Reki in Pulju zgradili najmodernejše vojaške ladje tistega časa. Pomorsko vojaško izobrazbo so častniki dobili na Cesarski pomorski akademiji na Reki, ki je bila ustanovljena leta 1852.
Februarja 1918 so se uprli mornarji v Boki Kotorski, ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, admirala Njegovana, na položaju zamenjal admiral Horthy.
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal Državi SHS, vendar je celotno ladjevje po rapalski mirovni pogodbi pripadlo Italiji.
Prva svetovna vojna (ob mobilizaciji)
glej: Seznam vojaških plovil avstro-ogrske vojne mornarice
Avstrijsko mornariško vojno letalstvo
Avgusta 1916 je mornarica ustanovila Cesarski in kraljevi mornariški zračni korpus (K.u.K. Seeflugwesen). Kasneje so ga leta 1917 preimenovali v K.u.K. Seefliegerkorps. Prvi piloti so bili mornariški častniki, ki so končali osnovno šolanje na letališčih v Dunajskem Novem mestu in Spodnji Avstriji, kjer je tudi Terezijanska vojaška akademija. Najprej so jih dodelili bojnim ladjam razreda Tegetthoff. Kasneje so piloti služili na letališčih v Albaniji in južni Dalmaciji: Berat, Kavaja, Tirana, Skadar in Igalo. Letalstvo je imelo letališče tudi v Podgorici.
Po bitki pri Kobaridu 12. novembra 1917 so avstro-ogrske sile zavzele Feltre. Blizu sta bili tudi dve vojaški letališči, v Arsièju in Fonzasu. Tu je bilo glavno oporišče za avstrijske pomorske pilote. Letalstvo je uporabljalo večinoma prirejena nemška letala, nekaj izpeljank pa so zgradili sami. V rabi so bila naslednja pomembnejša letala:
- Fokker A.III
- Fokker E.III
- Hansa-Brandenburg B.I
- Hansa-Brandenburg D.I
- Aviatik D.I
- Albatros D.III
- Phönix D.I
- Fokker D.VII
- Lohner L
Viri
- Barovič, Jože. Mornarica dvojne monarhije v I. svetovni vojni. (COBISS)
- Freivogel, Zvonimir. Austrougarski bojni brodovi I. svjetskog rata, Austro-Hungarian Battleships of World War One. Rijeka, 2003. (COBISS)
- Sondhaus, Lawrence. The Naval Policy of Austria-Hungary, 1867-1918 : Navalism, Industrial Development, and the Politics of Dualism. West Lafayette, 1994.
Glej tudi
- seznam avstrijskih admiralov
- seznam vojnih mornaric
- Primerjava admiralskih stopenj
- Gottfried von Banfield
- Georg von Trapp