Bonaventura Francesco Cavalieri: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 9: Vrstica 9:
Od leta [[1629]] je bil Cavalieri [[profesor]] v Bologni. Bil je [[Galileo Galilei|Galilejev]] učenec. Ukvarjal se je s problemom [[kontinuum]]a. Pri njem se je pojavil pojem [[neskončnost|neskončno]] majhne [[količina|količine]].
Od leta [[1629]] je bil Cavalieri [[profesor]] v Bologni. Bil je [[Galileo Galilei|Galilejev]] učenec. Ukvarjal se je s problemom [[kontinuum]]a. Pri njem se je pojavil pojem [[neskončnost|neskončno]] majhne [[količina|količine]].


Delal je na področju [[ravnina|ravninske]] in [[sferna trigonometrija|sferne]] [[trigonometrija|trigonometrije]]. Prvi je uvedel pojem [[žarišče|žariščnih]] [[razdalja|razdalj]] [[optika|optičnih]] [[leča|leč]]. Znan je zlasti po [[Cavalierijevo načelo|načelu]] iz elementarne [[geometrija|geometrije]], imenovanem po njem: [[prostornina|prostornine]] [[geometrijsko telo|geometrijskih teles]] z enako [[višina|višino]] in s, osnovni ploskvi [[ploščina|ploščinsko]] enakimi vzporednimi osnovnimi ravninskimi preseki, so enake. Načela ne moremo neoposredno [[matematični dokaz|dokazati]] s prijemi elementarne geometrije in si pomagamo z orodji iz [[matematična analiza|analize]]. Ukvarjal se je s [[kvadratura]]mi in tudi s [[kvadratura parabole|kvadraturo parabole]].
Delal je na področju [[ravnina|ravninske]] in [[sferna trigonometrija|sferne]] [[trigonometrija|trigonometrije]]. Prvi je uvedel pojem [[žarišče|žariščnih]] [[razdalja|razdalj]] [[optika|optičnih]] [[leča (optika)|leč]]. Znan je zlasti po [[Cavalierijevo načelo|načelu]] iz elementarne [[geometrija|geometrije]], imenovanem po njem: [[prostornina|prostornine]] [[geometrijsko telo|geometrijskih teles]] z enako [[višina|višino]] in s, osnovni ploskvi [[ploščina|ploščinsko]] enakimi vzporednimi osnovnimi ravninskimi preseki, so enake. Načela ne moremo neoposredno [[matematični dokaz|dokazati]] s prijemi elementarne geometrije in si pomagamo z orodji iz [[matematična analiza|analize]]. Ukvarjal se je s [[kvadratura]]mi in tudi s [[kvadratura parabole|kvadraturo parabole]].


Leta [[1635]] je svoje delo na področju nedeljivih podal v delu ''Geometria indivisibilibus continuorum nova quadam ratione promota''. Tu je naprej razvil že [[Arhimed]]u znano [[metoda izčrpavanja|metodo izčrpavanja]] in jo vključil v [[Johannes Kepler|Kepler]]jevo teorijo neskončno majhnih geometrijskih količin.
Leta [[1635]] je svoje delo na področju nedeljivih podal v delu ''Geometria indivisibilibus continuorum nova quadam ratione promota''. Tu je naprej razvil že [[Arhimed]]u znano [[metoda izčrpavanja|metodo izčrpavanja]] in jo vključil v [[Johannes Kepler|Kepler]]jevo teorijo neskončno majhnih geometrijskih količin.
Vrstica 22: Vrstica 22:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

* [http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Cavalieri.html Stran o Bonaventuri Francescu Cavalieriju Univerze svetega Andreja] {{ikona en}}
* [http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Cavalieri.html Stran o Bonaventuri Francescu Cavalieriju Univerze svetega Andreja] {{ikona en}}


Vrstica 28: Vrstica 27:


{{lifetime|1598|1647|Cavalieri, Bonaventura Francesco}}
{{lifetime|1598|1647|Cavalieri, Bonaventura Francesco}}

[[Kategorija:Italijanski astronomi]]
[[Kategorija:Italijanski astronomi]]
[[Kategorija:Italijanski fiziki]]
[[Kategorija:Italijanski fiziki]]

Redakcija: 21:13, 20. oktober 2010

Bonaventura Francesco Cavalieri

Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.

Življenje in delo

Cavalieri se je že zelo zgodaj v Milanu leta 1615 pridružil redu jezuitov. Leta 1616 je odšel v Piso. Nanj je v tem času zelo vplivalo Evklidovo delo.

Od leta 1629 je bil Cavalieri profesor v Bologni. Bil je Galilejev učenec. Ukvarjal se je s problemom kontinuuma. Pri njem se je pojavil pojem neskončno majhne količine.

Delal je na področju ravninske in sferne trigonometrije. Prvi je uvedel pojem žariščnih razdalj optičnih leč. Znan je zlasti po načelu iz elementarne geometrije, imenovanem po njem: prostornine geometrijskih teles z enako višino in s, osnovni ploskvi ploščinsko enakimi vzporednimi osnovnimi ravninskimi preseki, so enake. Načela ne moremo neoposredno dokazati s prijemi elementarne geometrije in si pomagamo z orodji iz analize. Ukvarjal se je s kvadraturami in tudi s kvadraturo parabole.

Leta 1635 je svoje delo na področju nedeljivih podal v delu Geometria indivisibilibus continuorum nova quadam ratione promota. Tu je naprej razvil že Arhimedu znano metodo izčrpavanja in jo vključil v Keplerjevo teorijo neskončno majhnih geometrijskih količin.

Napisal je tudi delo Exercitationes Geometricae (1647).

Glej tudi

Zunanje povezave

{{subst:#if:Cavalieri, Bonaventura Francesco|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1598}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1647}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1598

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1647}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1647

}}]]