Josip Križan: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: en:Josip Križan |
m dp/ds |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Josip Križan''', [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]], [[fizik]] in [[filozof]], * [[31. december]] [[1841]], [[Kokoriči]] pri [[Križevci]]h, † [[16. julij]] [[1921]], [[Varaždin]], [[Hrvaška]]. |
'''Josip Križan''', [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]], [[fizik]] in [[filozof]], * [[31. december]] [[1841]], [[Kokoriči]] pri [[Križevci]]h, † [[16. julij]] [[1921]], [[Varaždin]], [[Hrvaška]]. |
||
Po končanem študiju [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]] in [[filozofija|filozofije]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta [[1867]] diplomiral in leta [[1869]] doktoriral, je bil [[gimnazija|gimnazijski]] profesor, večinoma v Varaždinu. V [[hrvaščina|hrvaškem]] [[jezik]]u je izdal leta [[1885]] knjigo ''Nauk o čustvima'', v ''Popotniku'' pa je leta [[1886]] izhajalo delo ''Logika'', ki je izšlo v knjižni obliki leta [[1887]] v [[Maribor]]u. Ta knjiga je prvi [[slovenščina|slovenski]] učbenik [[logika|logike]], ki je terminološko primerljiv s tedanjimi [[nemščina|nemško]] pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2 delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t.i. [[formalna logika|formalne logike]] z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz [[metodologija|metodologije]] z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale. |
Po končanem študiju [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]] in [[filozofija|filozofije]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta [[1867]] diplomiral in leta [[1869]] [[doktorat|doktoriral]], je bil [[gimnazija|gimnazijski]] profesor, večinoma v Varaždinu. V [[hrvaščina|hrvaškem]] [[jezik]]u je izdal leta [[1885]] knjigo ''Nauk o čustvima'', v ''Popotniku'' pa je leta [[1886]] izhajalo delo ''Logika'', ki je izšlo v knjižni obliki leta [[1887]] v [[Maribor]]u. Ta knjiga je prvi [[slovenščina|slovenski]] učbenik [[logika|logike]], ki je terminološko primerljiv s tedanjimi [[nemščina|nemško]] pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2. delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t.i. [[formalna logika|formalne logike]] z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz [[metodologija|metodologije]] z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale. |
||
Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz [[astronomija|astronomije]] v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' in ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]''. |
Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz [[astronomija|astronomije]] v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' in ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]''. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* [[seznam slovenskih matematikov]] |
* [[seznam slovenskih matematikov]] |
||
* [[seznam slovenskih filozofov]] |
* [[seznam slovenskih filozofov]] |
||
* [[seznam slovenskih fizikov]] |
* [[seznam slovenskih fizikov]] |
||
{{DEFAULTSORT:Križan, Josip}} |
|||
[[Kategorija:Umrli leta 1921|Križan, Josip]] |
|||
[[Kategorija: |
[[Kategorija:Rojeni leta 1841]] |
||
[[Kategorija: |
[[Kategorija:Umrli leta 1921]] |
||
[[Kategorija:Slovenski |
[[Kategorija:Slovenski filozofi]] |
||
[[Kategorija:Slovenski fiziki]] |
|||
[[Kategorija:Slovenski matematiki]] |
|||
[[en:Josip Križan]] |
[[en:Josip Križan]] |
Redakcija: 14:59, 15. september 2008
Josip Križan, slovenski matematik, fizik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.
Po končanem študiju matematike, fizike in filozofije v Gradcu, kjer je leta 1867 diplomiral in leta 1869 doktoriral, je bil gimnazijski profesor, večinoma v Varaždinu. V hrvaškem jeziku je izdal leta 1885 knjigo Nauk o čustvima, v Popotniku pa je leta 1886 izhajalo delo Logika, ki je izšlo v knjižni obliki leta 1887 v Mariboru. Ta knjiga je prvi slovenski učbenik logike, ki je terminološko primerljiv s tedanjimi nemško pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2. delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t.i. formalne logike z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz metodologije z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale.
Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz astronomije v Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu.