Josip Križan: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: en:Josip Križan
m dp/ds
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Josip Križan''', [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]], [[fizik]] in [[filozof]], * [[31. december]] [[1841]], [[Kokoriči]] pri [[Križevci]]h, † [[16. julij]] [[1921]], [[Varaždin]], [[Hrvaška]].
'''Josip Križan''', [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]], [[fizik]] in [[filozof]], * [[31. december]] [[1841]], [[Kokoriči]] pri [[Križevci]]h, † [[16. julij]] [[1921]], [[Varaždin]], [[Hrvaška]].


Po končanem študiju [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]] in [[filozofija|filozofije]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta [[1867]] diplomiral in leta [[1869]] doktoriral, je bil [[gimnazija|gimnazijski]] profesor, večinoma v Varaždinu. V [[hrvaščina|hrvaškem]] [[jezik]]u je izdal leta [[1885]] knjigo ''Nauk o čustvima'', v ''Popotniku'' pa je leta [[1886]] izhajalo delo ''Logika'', ki je izšlo v knjižni obliki leta [[1887]] v [[Maribor]]u. Ta knjiga je prvi [[slovenščina|slovenski]] učbenik [[logika|logike]], ki je terminološko primerljiv s tedanjimi [[nemščina|nemško]] pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2 delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t.i. [[formalna logika|formalne logike]] z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz [[metodologija|metodologije]] z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale.
Po končanem študiju [[matematika|matematike]], [[fizika|fizike]] in [[filozofija|filozofije]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta [[1867]] diplomiral in leta [[1869]] [[doktorat|doktoriral]], je bil [[gimnazija|gimnazijski]] profesor, večinoma v Varaždinu. V [[hrvaščina|hrvaškem]] [[jezik]]u je izdal leta [[1885]] knjigo ''Nauk o čustvima'', v ''Popotniku'' pa je leta [[1886]] izhajalo delo ''Logika'', ki je izšlo v knjižni obliki leta [[1887]] v [[Maribor]]u. Ta knjiga je prvi [[slovenščina|slovenski]] učbenik [[logika|logike]], ki je terminološko primerljiv s tedanjimi [[nemščina|nemško]] pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2. delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t.i. [[formalna logika|formalne logike]] z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz [[metodologija|metodologije]] z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale.


Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz [[astronomija|astronomije]] v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' in ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]''.
Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz [[astronomija|astronomije]] v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' in ''[[Dom in svet|Domu in svetu]]''.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih matematikov]]
* [[seznam slovenskih matematikov]]
* [[seznam slovenskih filozofov]]
* [[seznam slovenskih filozofov]]
* [[seznam slovenskih fizikov]]
* [[seznam slovenskih fizikov]]


[[Kategorija:Rojeni leta 1841|Križan, Josip]]
{{DEFAULTSORT:Križan, Josip}}

[[Kategorija:Umrli leta 1921|Križan, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi|Križan, Josip]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1841]]
[[Kategorija:Slovenski fiziki|Križan, Josip]]
[[Kategorija:Umrli leta 1921]]
[[Kategorija:Slovenski matematiki|Križan, Josip]]
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski fiziki]]
[[Kategorija:Slovenski matematiki]]



[[en:Josip Križan]]
[[en:Josip Križan]]

Redakcija: 14:59, 15. september 2008

Josip Križan, slovenski matematik, fizik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.

Po končanem študiju matematike, fizike in filozofije v Gradcu, kjer je leta 1867 diplomiral in leta 1869 doktoriral, je bil gimnazijski profesor, večinoma v Varaždinu. V hrvaškem jeziku je izdal leta 1885 knjigo Nauk o čustvima, v Popotniku pa je leta 1886 izhajalo delo Logika, ki je izšlo v knjižni obliki leta 1887 v Mariboru. Ta knjiga je prvi slovenski učbenik logike, ki je terminološko primerljiv s tedanjimi nemško pisanimi učbeniki te stroke. Sestavljen je iz 2. delov, ki ustrezata tradicionalno pojmovani logiki, in sicer iz t.i. formalne logike z nauki o sodbah, pojmu in sklepanju ter iz metodologije z nauki o razlaganju, razdeljevanju, dokazu in metodi. Nekatere terminološke rešitve so se obržale.

Objavljal je tudi zanimiva poglavja iz astronomije v Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu.

Glej tudi