Pogovor:Postojna

Drugojezično ime

Ali imamo tehten razlog, da takoj v uvodu navajamo italijansko ime Postumia? Postojna namreč za razliko od Kopra ni dvojezična občina. --romanm 13:49, 22 mar 2004 (CET)

Se strinjam. To je za nekaj krajev v Sloveniji in Hrvaški (pa še kje) na angleški različici pred kratkim naredil nek prenapetež. Enako potem velja za Mursko Soboto in Beltince. --XJam 13:57, 22 mar 2004 (CET)

No, morda ni bil prenapetež; saj je italijansko ime tudi čisto uporabna zadeva, glede na to, da je bila Postojna pred II. svetovno vojno v državi Italiji in se morda kje omenja z italijanskim imenom - le ne bi ga omenjal takoj v uvodu, pač pa v morebitnem odstavku (članku?) o zgodovini kraja. --romanm 14:04, 22 mar 2004 (CET)

Sem naredil. Meja med prenapetežem in neprenapetežem zna včasih biti zamegljena. Še posebej v odnosu do majhnega naroda kot smo Slovenci... Načeloma ni tako pomembno kako so se v tujih jezikih imenovali naši kraji - čeprav mogoče je. Celje je bilo Keleja že od nekdaj - veliko je krajev po Evropi, ki imajo imena iz Rimskega imperija, krajev iz Keltskih časov pa je manj (eno od takšnih 'krajev' je npr. London). In mimogrede, če iščemo Celje v Enciklopediji Britaniki iz 1911, ga ne bomo našli, ker je bilo npr. v angleščini bolj znano pod nemškim imenom »Cilli«. Menda je bilo tedaj tudi razmerje med slovenskim in nemškim prebivalstvom kar precej v prid Nemcem - kar kaže tudi na veliko stopnjo germanizacije. Tako, da je že eB leta 1911 bila nekoliko pristranska, saj bi se morali naši kraji - pa čeprav v Avstro-Ogrski - absolutno imenovati tudi v tujih besedilih po slovensko. Verjetno je takšnih primerov še precej. --XJam 14:22, 22 mar 2004 (CET)

Pokrajine

Rad bi spregovoril o nesmiselnem navajanju Postojne kot kraja v Notranjski pokrajini. Po novem vladnem predlogu je Postojna v Primorski pokrajini. In v primeru, da se bodo pokrajine dejansko ustanovile, bo Postojna kraj Primorske(Južno-primorske oz. Obalno-kraške) pokrajine. Trenutno je Postojna še del Notranjsko-kraške regije, a se bo to z ustanovitvijo pokrajin spremenilo. Poleg tega, pa je navajanje Postojne kot kraja v Notranjski pokrajini malce žaljivo za občane občine Postojna. Zato prosim, da se ta "napaka" na strani občine Postojna in krajev v le tej, popravi. LP --MatevzFS 10:09, 30. junij 2008 (CEST)

Lepo si povedal:

Trenutno je Postojna še del Notranjsko-kraške regije.

In tako naj trenutno ostane. Poleg tega rubrika pokrajina govori o neformalnih pokrajinah.

Zakaj natančno je PTNM navajanje trenutnih dejstev žaljivo? --Andrejj 10:14, 30. junij 2008 (CEST)

Postojna je še zmeraj del notranjsko-kraške regije, pokrajin pa sploh še nimamo... Zato bi bilo po mojem mnenju edino smiselno, da bi se ravnali po trenutnem vladnem predlogu, saj bodo pokrajine takšne v prihodnosti. Glede teh t.i. neformlanih pokrajin, pa bi rad vedel, zakaj je Ilirska Bistrica v Primorski pokrajini, ko pa po "neformalnih" pokrajinah spada v "notranjsko", LP--MatevzFS 10:37, 30. junij 2008 (CEST)

Glej, strinjam se da je z občinami - še posebno z mejnimi - in s pokrajinami (bivšimi in/ali bodočimi) križ. Ampak dokler ne bo uradno sprejeta zakonodaja, ne bomo spreminjali stvari, OK? --Andrejj 10:43, 30. junij 2008 (CEST)

Nikakor ni ok!!! Občani občine Postojna in Pivka smo na referendumu s plebiscitarno večino odločili da bomo ( ostanemo ) v Primorski pokrajini. Postojna ni del notranjsko kraške regija saj ta sploh ne obstaja. Prav tako kot Ilirska Bistrica je vključena v isto STATISTIČNO regijo kar pa s pokrajinami nima nobene zveze. Zame je to enako kot, da bi nas Italijani prikazovali kot del Italije pa nismo ali pač? Kdo vam daje pravico, da potvarjate dejstva? Nobenega tehtnega argumenta niste navedli. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Mitralja (pogovor • prispevki) 16:30, 29. julij 2013‎.

Pokrajine v Sloveniji niso določene, zato so navedene tradicionalne, kot so opisane v starejši literaturi (npr. Slovenija - pokrajine in ljudje). Spreminjati ta navedek samo za par izbranih naselij je napačno in zavajajoče. Osebna mnenja kaj naj bi uvrstitev v eno ali drugo pokrajino pomenila, žal niso relevantna. — Yerpo ^Ha? 18:14, 9. november 2013 (CET)

S 1.1.2015 je vlada republike Slovenije Notranjsko-kraško statistično regijo preimenovala v Primorsko- notranjsko statistično regijo. Ker drugih regij, pokrajin itd še nimamo in vi na straneh wikipedije ljudi zavajate me zanima, če boste popravili vsaj ta podatek in ime statistične regija popravili v novega pravilnega, saj bi to storil sam pa me bo spet nekdo iz Ljubljane popravil in prepričeval nasprotno. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Mitralja (pogovor • prispevki) 11:50, 6. januar 2015‎.

Če imaš kak vir za tole trditev, bomo družno popravili. — Yerpo ^Ha? 11:56, 9. januar 2015 (CET)

Mimogrede, Mitralja: eni nismo iz Ljubljane ... Sicer pa: http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Notranjsko-kraska-je-postala-primorsko-notranjska-.aspx in http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5983, ime je res spremenjeno. --Andrejj (pogovor) 08:45, 10. januar 2015 (CET)

Tradicionalna pokrajina 2

Glede na to, da obstaja težnja za spremembo tradicionalne pokrajine Idrije iz Notranjske v Primorsko, predlagam, da se enako popravi tudi v tem članku. Enako velja tudi za članek Ilirska Bistrica, kjer je sicer že navedena Primorska. Oziroma, da se v teh člankih (in člankih o drugih naseljih v pripadajočih občinah) navede ista tradicionalna pokrajina.

Kot vir za Primorsko lahko navedem članek Svetozarja Ilešiča iz leta 1972 [1], kjer pravi:

"Zahodna ali »Primorska « Slovenija (V na karti 2) [...] Ker so takrat prišle pod Italijo tudi nekatere pokrajine nekdanje Kranjske (Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica), jih z določeno upravičenostjo lahko še uvrstimo med »primorske«, čeprav je v njih splošna privlačnost Osrednjeslovenske regije tako močna, da bi vsaj nekatere od njih (Idrija, Postojna) z ne mnogo manj upravičenosti lahko v naši shemi šteli tudi k Osrednjeslovenski regiji."

In članek Regionalna identiteta v Sloveniji [2] (junij 2020), kjer je navedeno:

"Za Notranjsko bi lahko rekli, da se je kot celota nekoliko premaknila proti vzhodu. Se je pa na »izpraznjeno« območje razširila Primorska, tako da na primer po mnenju anketirancev Idrija spada k Primorski in ne več k Notranjski."

Notranjska je kot tradicionalna regija navedena na strani Kam.si, ki je manj zanesljiv vir, čeprav edina neposredno (brez kvalifikatorjev) pove, kam spada npr. Idrija. Knjižnih virov trenutno nimam pri roki.

Pingam aktivne udeležence prejšnjih razprav @A09:, @Andrejj:, @Yerpo:. --TadejM ^pogovor 18:59, 26. januar 2024 (CET)

Ilešičeva ideja, da je Idrija Osrednjeslovenska pokrajina, je pmsm popoln nesmisel, tako družbeno kot geografsko, saj so migracije del današnjega vsakdanjika. Ampak to je tako ali drugače kupčkanje slovenskih organov, da so nekateri kraji po enem viru pri tej, po drugem pod drugo in po tretjem viru pod tretjo pokrajino. Ni nekaj novega: Idrijsko območje je bilo skozi različna zgodovinska obdobja v upravnem pogledu pogosto na robu državnih entitet ali pa je bilo celo razdeljeno med primorski in osrednji del današnje Slovenije. (str. 156) Razvojna vprašanja Občine Idrija na str. 42 jasno piše Občina Idrija je tesno povezana s severnoprimorsko regijo. Poleg tega je Idrija tudi večkrat del razvojnih strategij za Severno Primorsko (npr. str. 77). Za ostale regije ne morem komentirati, ker zadeve premalo poznam, vsekakor pa se mi zdi vir iz leta 1972 precej zastarel, geografija je vseeno tudi na Slovenskem od takrat precej napredovala. A09|(pogovor) 19:21, 26. januar 2024 (CET)

Bom poskusil najti kakšen novejši vir za Postojno. Marijan Klemenčič npr. pravi: "Pogledi na potek meja med regijami so še bolj različni na Notranjskem, kjer sta očitno v ospredju dve dilemi: pripadnost postojnske občine osrednjeslovenski ali primorski regiji na eni ter (ne)obstoj Notranjske kot regije na drugi strani." Ob tem bi dodal, da je Ilešič kot edini v svoji ekonomskogeografski regionalizaciji v makroregijo Osrednja Slovenija vključil tako Idrijo kot Postojno,[3] čeprav je "tudi pri ostalih avtorjih čutiti zadrego pri vključevanju idrijske občine na primorsko stran". [4]

Se pa to ne nanaša na tradicionalno pokrajino, tako da je napredek geografije pri tem precej irelevanten in lahko mirno uporabimo tudi Ilešičev članek. Če se je kaj v zadnjih desetletjih spremenilo, se je identifikacija Postojnčanov s Primorsko kvečjemu okrepila. V osnovi potrebujemo soglasje o tem, kaj se sploh šteje kot tradicionalna pokrajina. So to meje, kot so obstajale ob razpadu Avstro-Ogrske, identifikacija prebivalcev ali kaj tretjega? V vsakem primeru predlagam, da se povsod držimo enakega kriterija. --TadejM ^pogovor 19:47, 26. januar 2024 (CET)

Menim, da večina avtorjev razume sodobno Primorsko kot ozemlje zahodno od rapalske meje in da se lahko tudi mi poslužimo tega kriterija. Vir je npr. članek Vesne Humar Nova Primorska (Razpotja, 2017): [5] "Prva svetovna vojna, ki je ob Soči, torej primorski hrbtenici, narisala frontno črto ter nato postavila rapalsko mejo, in druga svetovna vojna, ki je rapalsko mejo izbrisala, sta pravzaprav postavili temelje sodobnemu razumevanju Primorske." in članek Matjaža Geršiča Spreminjanje denotata izbranih slovenskih pokrajinskih imen (Acta Geographica, 2017) [6] "The name Primorska ‘Littoral’ most definitely also became established because it referred to the territory west of the Rapallo border, which cut it off from the bulk of Slovenian ethnic territory, and because of the local population’s struggle against Fascism during the interwar period (Kacin Wohinz 2005)." --TadejM ^pogovor 20:14, 26. januar 2024 (CET)

Tradicionalna pokrajina se nanaša na deželne meje ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918. Slovenj Gradec je tako pravilno uvrščen pod Štajersko, Postojna pa pod Notranjsko. --  ^Ja_ne^zd_ril^c 22:03, 26. januar 2024 (CET)

Kaj pa Idrija? Drugače prosim za vir oz. menim, da danes v virih nihče ne razume tradicionalnih pokrajin na ta način. --TadejM ^pogovor 22:10, 26. januar 2024 (CET)

Do nadaljnjega tega članka ne bom spreminjal. Menim, da naj Postojna in Ilirska Bistrica ostaneta Notranjska, dokler ne bo iz zanesljivega vira jasno razvidno, da se prebivalci identificirajo kot Primorci. V omenjenem članku iz leta 2017 je na str. 83 zemljevid, ki označuje Postojno in Ilirsko Bistrico kot notranjski mesti, Idrijo pa kot Primorsko. Menim, da je še najbolj relevantno. MMG, tradicionalne pokrajine ne morejo biti zgolj preslikava deželnih mej, saj Gorenjska ob razpadu Avstro-Ogrske sploh ni obstajala. Poleg tega osrednja Slovenijo večina prebivalstva šteje kot samostojno pokrajino. Na str. 85 je na voljo zemljevid, ki prikazuje razliko med mejami okrožij in mejami današnjih pokrajin. --TadejM ^pogovor 00:12, 27. januar 2024 (CET)

Izvirna težava je v našem izrazu tradicionalna pokrajina. V izogib zmedi bi morali zapisati zgodovinska dežela, pri Gorenjski, Notranjski in Dolenjski pa v oklepaju dodati še Kranjska. Idrija je tudi na Notranjskem. Ne smemo pa mešati današnjih enot in identitet. Osrednja Slovenija se kot enota ne more šteti za "tradicionalno", ker je nova tvorba. --  ^Ja_ne^zd_ril^c 00:19, 27. januar 2024 (CET)

Menim, da bi bilo zgodovinska dežela zavajajoče, ker to niso bile dežele, ampak okrožja (Kreis) oz. niti to ne. Lahko bi bile zgodovinske pokrajine.[7] Po drugi strani ima to drugačen pomen, ker ne pomeni več še vedno obstoječe tradicionalne pokrajine, ampak pokrajino, ki je obstajala nekoč v zgodovini (in smo npr. v angleški Wikipediji izraz zato spremenili iz historical v traditional). Tradicionalna je v smislu, da tako prepoznavajo ljudje. Ljudje se ne identificirajo kot Gorenjci ali Dolenjci, ampak živijo v osrednji Sloveniji. Mogoče bi bilo ustrezno tudi neuradna pokrajina. --TadejM ^pogovor 00:50, 27. januar 2024 (CET)