Podolje

Podolje je geomorfološki pojem in širši nižji pas uravnanega površja med višjim reliefom, pogosto sestavljen iz niza plitvih dolin in kraških polj.^[1]

Ime pokrajine izhaja iz slovanskega izraza podol v pomenu 'podolje, ravnica pod višje ležečim območjem', kar je zloženka iz korena po- v pomenu 'vzdolž' in dol 'dolina' in se nanaša na lego pod Karpati.^[2]

Podolja v Sloveniji in zamejstvu

Dobrnsko podolje
Dolenjsko podolje je v smeri zahod - vzhod razpotegnjena mezoregija v osrednji Sloveniji, ki jo sestavljajo plitvo Grosupeljsko (kraško) polje, Stiški kot, Dobska uvala, Trebanjsko podolje in Mirnopeška dolina.
Hotenjsko podolje med Rovtami in Hrušico.
Kotarsko podolje v Občini Loški Potok (Stari Kot)
Kozjansko-Senovsko podolje (na Kozjanske m in v okolici Senove ga)
Matarsko podolje (tudi Podgrajsko podolje), v katerem med drugimi južno od Markovščine na pobočju Velikega Mavrovca na nadmorski višini 565 m leži Martinska jama.^[3]
Motniško podolje
Notranjsko podolje, ki ga sestavljajo Cerkniško polje oziroma Cerkniško jezero, Planinsko polje s Planinsko jamo, Pivka s Postojnsko jamo, Babno polje, Loško polje, Rakovška in Unška uvala ter Logaško polje.
Podgrajsko podolje (= Matarsko podolje)
Ribniško-Lovrenško podolje, tudi Lovrenško-Ribniško podolje na Pohorju
Ribniško-Kočevsko podolje obsega Ribniško polje (z rekami Bistrico, Ribnico, Rakitnico in Žlebiščico) in Kočevsko polje s kraškim izvirom reke Rinže, ki ponikne na JV polja in podzemeljsko odteka v Kolpo.
Senovsko podolje pri izlivu Mirne v Savo, kjer se dolini obeh rek razširita v majhno Sevniško kotlino in 20 km dolga Mirenska dolina ob reki Mirni.
Senožeško podolje je pokrajina ob vznožju Visokega krasa, ki se v bližini dviga z Nanosom in leži na stiku treh večjih pokrajinskih enot: Vipavske doline, Pivške kotline in matičnega Krasa. Leži na začetku doline Raša po kateri se s flišnega nanoškega podnožja stekajo vode z reko Rašo v Vipavsko dolino
Vitanjsko podolje pri Vitanju
Voglajnsko podolje med Voglajnškim gričevjem in Celjsko kotlino
Rogaško podolje leži v porečju rek Mestinjščice in Ločnice
Polomsko podolje (Polom pri Kočevju)
Staroselsko podolje (ob potoku Idrija zahodno od Kobarida med pogorji Stola na severu in Matajurja na jugu ter Breginjskim kotom na jugu
Trebinjsko podolje (nem.: Gegendtal), prej tudi Dolina jezer (Seetal), je dolina na Gornjem Koroš kem v Avstriji.

Planinsko polje
Ribniško polje z Velike gore
Vzhodni del Logaškega polja

Glej tudi

Sklici

↑ Geografski terminološki slovar, Milan Bufon, ZRC SAZU, 2005, str. 289, ISBN 961-6500-92-9
↑ »Termania - Slovar slovenskih eksonimov - Podolje«. www.termania.net. Pridobljeno 15. decembra 2021.
↑ »Martinska jama – Jamarsko društvo Divača«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2023. Pridobljeno 15. decembra 2021.

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Geografski terminološki slovar, Milan Bufon, ZRC SAZU, 2005, str. 289, ISBN 961-6500-92-9

[2] »Termania - Slovar slovenskih eksonimov - Podolje«. www.termania.net. Pridobljeno 15. decembra 2021.

[3] »Martinska jama – Jamarsko društvo Divača«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2023. Pridobljeno 15. decembra 2021.

[1]

[2]

[3]