Pojdi na vsebino

Pilcomayo (reka)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pilcomayo
Ysyry Araguay
Pilcomayo
Karta porečja Rio de la Plata, kaže Pilcomayo, pritok reke Paragvaj blizu Asuncióna
Etimologijakečuanščina
Lokalno imePillkumayu (kečuansko)
Lokacija
Država
Fizične lastnosti
IzvirNajbolj oddaljen izvir sistema Pilcomayo-Pilaya-Camblaya-San Juan-Orosmayo-Ajedrez-Porvenir
 ⁃ lokacijaVzhodna pobočja Cerro Sipisami, Jujuy, Argentina
 ⁃ koordinatipribližno 22°51′52″S 66°32′55″W / 22.86444°S 66.54861°W / -22.86444; -66.54861
 ⁃ nadm. višinapribližno 4800 m
2. izvirNajbolj oddaljen izvir glavnega kraka Pilcomayo
 ⁃ lokacijaObčina Santiago de Huari, Oruro, Bolivija
 ⁃ koordinati19°23′36″S 66°25′5″W / 19.39333°S 66.41806°W / -19.39333; -66.41806
 ⁃ nadm. višina4820 m
IzlivSotočje z reko Paragvaj
 ⁃ lokacija
blizu Asuncióna, Paragvaj
 ⁃ koordinati
25°16′40″S 57°40′16″W / 25.27778°S 57.67111°W / -25.27778; -57.67111
Uradno ime: Rio Pilcomayo
Razglasitev4. maj 1992
ID #557[1]

Pilcomayo (kečuansko Pillkumayu ali Pillku Mayu, pillku – 'rdeča', mayu – reka [2], gvaransko Ysyry Araguay [ʔɨsɨˈɾɨ ʔaɾaɰʷaˈɨ]) je reka v osrednji Južni Ameriki. S 1100 kilometri dolžine [3] je najdaljši zahodni pritok reke Paragvaj. Njeno porečje je veliko 270.000 kvadratnih kilometrov, povprečni pretok pa 200 kubičnih metrov na sekundo.

Na svojem toku se Pilcomayo zamulji in razdeli na dve glavni veji, severno in južno. Po nekaj razdalje se ti veji spet združita in tvorita Spodnji Pilcomayo.

Pilcomayo izvira v vznožju gorovja Andi v departmaju Oruro v Boliviji, vzhodno od jezera Poopó. Reka Jach'a Juqhu velja za izvir Pilcomaya.[4] Zgornji tok reke Jach'a Juqhu zaporedoma dobi imena Aguas Calientes in Kachi Mayu. Od sotočja s Chillawo (Chillahua) se reka imenuje Pilcomayo.[5][6] Od tam teče v jugovzhodni smeri skozi departmaja Chuquisaca in Tarija, prehaja skozi argentinsko provinco Formosa in planoto Gran Chaco v Paragvaju in tvori večino meje med tema dvema državama, preden se pridruži reki Paragvaj v bližini Asuncióna. Narodni park Río Pilcomayo se nahaja na argentinski strani meje. Prav tako tvori kratek del meje med Argentino in Bolivijo, tik pred tromejo Argentina – Bolivija – Paragvaj.

Naselitev prebivalcev

[uredi | uredi kodo]

V porečju živi približno 1,5 milijona ljudi: milijon v Boliviji, 300 000 v Argentini in 200 000 v Paragvaju.

Indijansko pleme Nakotoi prebiva v južni regiji Pilcomayo, regiji ob reki v osrednjem Paragvaju.[7] Domorodci tega plemena so potomci zelo znanega plemena Redskin. Natokoi so vse sosede obravnavali kot sovražnike, vendar nič bolj kot pleme Tobas in pleme Nimká, njuna soseda na jugozahodu in severovzhodu. Med plemeni že dolgo obstaja gverilska vojna, ki je pleme ločila od neposrednega odnosa z evropskimi naseljenci konec 19. stoletja. Moški tega plemena so na splošno visoki in suhi, grajeni kot lovci ali bojevniki, ženske pa so nizke.[8] Obleka Natokoi je kot preproga, pritrjena okoli pasu.

Lokalni ribiči z ribiškimi mrežami pri prečkanju reke Pilcomayo (1908)

Okoljski problemi

[uredi | uredi kodo]

Zastrupitev

[uredi | uredi kodo]

Zaradi onesnaženja z zelo strupenimi kovinskimi spojinami, kot so srebro, arzen, kadmij, živo srebro, svinec in cink v bolivijskih rudarskih dejavnostih v andskem visokogorju, je zgornji tok Pilcomayo ena najbolj onesnaženih rek na svetu.

Zgornji del reke Río Pilcomayo kot meja med departmajema Potosí in Chuquisaca (Bolivija)

Pomor rib

[uredi | uredi kodo]

Problem odvajanja vode za kmetijstvo in pridobivanje energije iz kanala Río Pilcomayo po kanalih obstaja že od časa pred vojne za Chaco: od leta 1932 za namakalne sisteme v argentinski provinci Formosa, od 1990-ih za namakanje kmetij v departmaju Boquerón v Paragvaju.[9] Proti koncu 2000-ih, ki so se poslabšali zaradi vplivov podnebnih sprememb, se je namakalni projekt Proyecto Pantalón (22°39′42″S 62°11′57″W / 22.66167°S 62.19917°W / -22.66167; -62.19917) v Paragvaju razvil še posebej zaskrbljujoče za svoje sosede Argentino in Bolivija. Vse večje odvajanje vode v Paragvaj v zadnjem desetletju je povzročilo proizvodne izgube v argentinskem kmetijstvu in ribištvu v regiji.

Pogin rib v osrednjem delu reke Pilcomayo ima posledice tudi za ribolov v Boliviji[10]. Tu živeče ribe, kot npr. Prochilodus lineatus se je med spolno zrelostjo drstil v zgornjem toku Pilcomayo. Zaradi slabe oskrbe z vodo in novih namakalnih struktur je migracija rib zdaj tako močno ovirana, da se je avtohtoni ribolov v bolivijski regiji Municipio Villamontes v departmaju Tarija skorajda ustavil.[11]

Trinacionalni vrh v Villamontesu 3. junija 2011 z več kot dvajsetimi sodelujočimi institucijami iz Argentine, Paragvaja in Bolivije naj bi obravnaval problem in našel rešitve. To je vključevalo okrepljeno trinacionalno sodelovanje kot tudi morebitno ustanovitev nacionalnega parka Pilcomayo; poleg tega alternativne oblike gospodarstva, kot je gojenje čebel in rib, pa tudi krepitev turistične ponudbe v regiji.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Rio Pilcomayo«. Ramsarska konvencija Sites Information Service. Pridobljeno 25. aprila 2018.
  2. Teofilo Laime Ajacopa, Diccionario Bilingüe, Quechua-Castellano, Castellano Quechua, La Paz, 2007: mayu - s. Río. pillku - adj. Rojo (sínón.: Puka).
  3. Varis, Olli; Tortajada, Cecilia; Biswas, Asit K. (2008). Management of Transboundary Rivers and Lakes. Springer. str. 271. ISBN 978-3-540-74926-4.
  4. Jorge Molina Carpio, Daniel Espinoza Romero, Balance hídrico superficial de la cuenca alta del río Pilcomayo, La Paz 2005 (Spanish)
  5. lib.utexas.edu Map showing Jach'a Juqhu River from the origin
  6. Santiago de Huari Municipality: Arhivirano 2014-10-16 na Wayback Machine. population data and map showing Jach'a Juqhu River
  7. Kerr, p. 116
  8. Kerr, p. 117
  9. [1] Arhivirano 2012-03-23 na Wayback Machine. Pilcomayo: En Paraguay dicen que la Argentina no limpio a tiempo el río
  10. [2] Arhivirano 2013-12-12 na Wayback Machine. Monitoreando la actividad pesquera en el río Pilcomayo
  11. [3] Sostenida sequía y desvíos del Pilcomayo ponen en alerta a indígenas y autoridades

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]