Pojdi na vsebino

Pet elementov (vušing)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uničenja (zvezda)

Pet elementov ali vušing (kitajsko: 五行; v zapisu pinjin wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo. Pet elementov naj bi izviralo iz gibal jina in janga, predstavljajo faze nastajanja, vrhunca, ravnovesja, zatona in mirovanja ter nosijo alegorična imena:

  • ogenj (kitajsko: 火, pinjin: huǒ)
  • voda (kitajsko: 水, pinjin: shuǐ)
  • les (kitajsko: 木, pinjin: mù)
  • kovina (kitajsko: 金, pinjin: jīn)
  • zemlja (kitajsko: 土, pinjin: tǔ)

Azijski izvori izročila o petih elementih

[uredi | uredi kodo]

Danes ne vemo od kod izvira izročilo o petih elementih. Najstarejši kitajski vir, ki jih omenja, je knjiga Zuodžvan, ki je bila napisana okrog leta 541 pr. n. št.[1] Starejša tradicija Pet elementov obravnava kot snovne substance in jih poimenuje Pet snovi (vudzai).[2] Zoroastrovska besedila Gathas, ki naj bi jih najkasneje okrog leta 600 pr. n. št. zapisal prerok Zaratustra[3], opisujejo šest Dobrotnih nesmrtnikov (nekakšne angele), ki jim je pripisal šest prvin. Najvišjemu angelu je pripisal prvino goveda, kar verjetno izvira iz starega totemskega čaščenja božanstev v podobi goveda. Ostalim petim angelom po hierarhičnem zaporedju pripadajo ogenj, kovina, zemlja, vode in rastline.[4] Razporeditev slednjih elementov razkriva zaporedje vrhunec (ogenj), upadanje (kovina), dno (vode) in rast (rastline), med tem, ko se zemlja kot element ravnovesja skriva na sredini (kot element ravnovesja se zemlja ne pojavlja le med ognjem in kovino, ampak v določeni meri med vsemi kardinalnimi zaporedji).

Oblikovanje kitajskega nauka o petih elementih

[uredi | uredi kodo]

Na začetku obdobja Vojskujočih se držav (476-221 pr. n. št.) so Kitajci Pet elementov imenovali pet snovi ali vudzai (五材), nato so pričeli uporabljati izraz vušing (五行), kar pomeni pet procesov, ki so značilni za vsako od teh snovi- toda šele sredi 3.stoletja pr. n. št. so vušing pričeli dojemati kot pet faz enotnega procesa sprememb.[2] Teh pet procesov določa položaj sonca glede na mesece luninega koledarja .[5] Kitajci so razvili tudi Filozofsko šolo jin-jang ali šolo jin-janga in petih elementov (jinjangvušingdžja), ki je kot pomembno sestavino svojega nauka posvojila pet elementov.[5]

Štirje tipi odnosov med elementi

[uredi | uredi kodo]

Po kriteriju dveh sosednjih elementov poznamo odnose ustvarjanja in odnose slabljenja. Pri oddaljenih elementih (kjer se vmes nahaja vsaj en element) naj bi prihajalo do poskusov osvajanja, obrambe ter protinapada- tukaj poznamo odnose uničenja in odnose izčrpavanja. skupno torej poznamo štiri možne odnose, ki nastopajo med petimi elementi:[6]

  • Odnosi ustvarjanja (šjang šeng) sledijo podpornemu krogotoku med elementi: les vzdržuje ogenj, ogenj postane pepel (zemlja), v zemlji se kopičijo minerali (kovina), minerali pa obogatijo vodo, voda hrani in ustvarja les.
  • Odnosi uničenja (šjang ke) predstavljajo približevanje oddaljenemu elementu, kar je videti kot napad na ta element: les izkorišča zemljo, zemlja omeji vodo, voda pogasi ogenj, ogenj stali kovino, kovina poseka les.
  • Odnosi slabljenja (šjang šje) delujejo v obratni smeri: les popije vodo, voda povzroča rjavenje in razpadanje kovine, kovina oslabi zemljo, zemlja oslabi ogenj, ogenj pokuri les.
  • Odnosi izčrpavanja (šjang dao): les skrha sekiro (kovina), kovina lahko izčrpa energijo ognja, ogenj upari vodo, voda erodira zemljo, prst lahko zasuje rastlinje lesa.

Poznamo tudi načelo korekcije: ogenj npr. napade kovino, vendar pa element zemlje lahko deluje kot miroljuben posrednik, ki ognju odvzame moč in podpre kovino.[7]

Uporaba petih elementov

[uredi | uredi kodo]

Pet elementov Kitajci uporabljajo še danes. Uporabljajo jih npr. v filozofiji, v tradicionalni kitajski medicini, v fengšuiju, v metafizični analizi človekove usode (predvsem sta znani tehniki Dzivei in Badzi), v čigungu, v borilnih veščinah in v jidžingu:[8][9][10][11][12]

Elementi les ogenj zemlja kovina voda
Narava
Barve zelena, azurna rdeča, roza rumena, rjava siva, bela temno-modra, črna
Energijski tipi veter vročina vlaga suša hlad
Pet transformacij porajanje rast dozorelost žetev hranjenje
Letni časi pomlad poletje indijansko poletje jesen zima
Obdobje dneva jutro dopoldan popoldan večer noč
Pet elementov- človek in živali
Okus kisel grenek sladek oster slan
Oblike obraza trikotna podolgovata kvadratna ovalna okrogla
Glavni organi jetra srce vranica pljuča ledvica
Stranski organi žolčnik tanko črevo želodec debelo črevo mehur
Pet čutil oko jezik usta nos uho
Ostali telesni deli kite ožilje mišice koža kosti
Čustva jeza evforija zamišljenost potrtost strah
Feng shui
Smer neba vzhod jug center zahod sever
Pet simbolnih živali Azurni zmaj Rdeči feniks Rumena kača Beli tiger Črna želva
Oblika stavb in vzorcev oglati stolpiči trikotne oblike kvadratne oblike ovalne oblike nepravilne oblike
element voda
element kovina element les
   element zemlja    
element ogenj
Zapisi kitajskih izrazov
Wikipedijin zapisPinjinski zapisWikipedijin zapisPinjinski zapisWikipedijin zapisPinjinski zapis
badziBaziČigungQigongdzivejZiwei
DzuodžvanZuozhuanfengšuiFengshuijangyang
jinyinjinjangvušingdžjayinyangwuxingjiahuohuo
šjang daoxiang daošjang kexiang kešjang šengxiang sheng
šjang šjexiang xievudzaiwucaivušingwuxing

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. Alpha, Penguin Books, USA, str. 67.
  2. 1 2 Saje Mitja (2002): Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin. Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 162.
  3. ↑ Arhaičnost gathskega jezika in opisi prerokovega življenja v kamenodobni družbi dopuščajo možnost, da je Zaratustra živel med 1700 in 1000 pr. n. št.- primerjaj v Boyce Mary (2001): Zoroastrians: their religious beliefs and practices. Routledge, USA, Canada, Great Britain, str. 18.; Nigosian Solomon Alexander (1993): The Zoroastrian faith: tradition and modern research. McGill Queen's University Press, Canada, str. 15-16. Na drugi strani literarni slog, zgodovinski in teološki dokazi Zaratustro umeščajo v čas po letu 1000 pr. n. št., med tem ko nauk o svetovnih dobah kaže na čas zgodnjega 6. stoletja pr.n.š- primerjaj z Nigosian Solomon Alexander (1993): The Zoroastrian faith: tradition and modern research. McGill Queen's University Press, Canada, str. 16.
  4. ↑ Dumézil Georges (1987): Tridelna ideologija Indoevropejcev. Škuc, Ljubljana, str. 45-46.
  5. 1 2 Saje Mitja (2002): Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin. Filozofska fakulteta, Ljubljana, str. 155.
  6. ↑ več o odnosih glej v: Tan Khoon Yong in Goh Guan Leong (2006):Essentials of Four Pillars of Destiny. Way On Net Group Pte Ltd, Singapore. Str. 32-37; Twicken David (2002): Treasures of Tao. iUniverse, Lincoln, USA, str. 13-17; Lo Raymond (2003): Feng Shui: The Pillars of Destiny. Times Books International. Singapore, Kuala Lumpur, str. 14.
  7. ↑ glej npr. v: de Kermadec Jean-Michel Huon (1983): The Way to Chinese Astrology: The Four Pillars of Destiny. Hong Kong: Da Hua Printing Press, str. 83.
  8. ↑ Tan Khoon Yong in Goh Guan Leong (2006):Essentials of Four Pillars of Destiny. Way On Net Group Pte Ltd, Singapore. Str. 39.
  9. ↑ Jarmey Chris, Tindall John (1991): Accupressure for Common Ailments. Gaia Nook Limited, str. 21.
  10. ↑ Chia Mantak (1993): Taoistična pot transformacije stresa v vitalnost. Doblanović Dušan, Migraf, str. 49.
  11. ↑ Walters Derek (1998): Feng šui: savršeno uređenje za vašu sreću i napredak. Esotheria, Beograd, str. 38.
  12. ↑ Biktashev Val, Moran Elisabeth, Yu Joseph (2005): The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. Alpha, Penguin Books, USA,str. 115, 126-127.

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Biktashev V., Moran E. in Yu J. (2005). The Complete Idiot's Guide to Feng Shui. USA: Alpha, Penguin Books.
  • Boyce, M. (2001). Zoroastrians: their religious beliefs and practices. USA, Canada, Great Britain: Routledge.
  • Chia, M. (1993). Taoistična pot transformacije stresa v vitalnost. Doblanović Dušan, Migraf.
  • de Kermadec Jean-Michel Huon (1983): The Way to Chinese Astrology: The Four Pillars of Destiny. Hong Kong: Da Hua Printing Press.
  • Dumézil, G. (1987). Tridelna ideologija Indoevropejcev. Ljubljana: Škuc.
  • Jarmey, C. & Tindall, J. (1991). Accupressure for Common Ailments. Gaia Nook Limited.
  • Lo, R. (2003). Feng Shui: The Pillars of Destiny. Singapore, Kuala Lumpur: Times Books International.
  • Nigosian, S.A. (1993). The Zoroastrian faith: tradition and modern research. Canada: McGill Queen's University Press.
  • Saje, M. (2002). Starodavna Kitajska: Zgodovina Kitajske od najstarejših časov do dinastije Qin. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  • Tan Khoon Yong & Goh Guan Leong. (2006). Essentials of Four Pillars of Destiny. Singapore: Way On Net Group Pte Ltd.
  • Twicken, D. (2002). Treasures of Tao. Lincoln, USA: iUniverse.
  • Walters, D. (1998). Feng šui: savršeno uređenje za vašu sreću i napredak. Beograd: Esotheria.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pet_elementov_(vušing)&oldid=6634225«