Osilnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Osilnica
Osilnica se nahaja v Slovenija
Osilnica
Osilnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°31′44.08″N 14°41′53.6″E / 45.5289111°N 14.698222°E / 45.5289111; 14.698222Koordinati: 45°31′44.08″N 14°41′53.6″E / 45.5289111°N 14.698222°E / 45.5289111; 14.698222
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaOsilnica
Površina
 • Skupno1,1 km2
Nadm. višina
293,6 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno76
 • Gostota69 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1337 Osilnica
Zemljevidi
Osilnica - Vas
LegaObčina Osilnica
RKD št.14873 (opis enote)[2]

Osilnica je obmejno obcestno naselje z gručastim jedrom in zaselkom Potuharico. Naselje je središče istoimenske občine. Leži v dolini reke Kolpe, na ravni terasi, imenovani tudi Osilniško polje oziroma Osilniška dolina.

Naselje je središče zgornje doline reke Kolpe in izhodišče za izlete po reki in v okolico. Tu je imela tovarna Liv iz Postojne manjši obrat. Južno od naselja je sotočje rečice Čabranke in Kolpe, ki priteče z juga, iz Hrvaške.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Skupaj s cerkvijo svetega Petra in Pavla se kraj prvič omenja leta 1363, ko naj bi bila tudi ustanovljena župnija. Kraj je doživel več roparskih pohodov martolozov in Vlahov.

Osilnica je zaradi obmejne lege že zgodaj dobila mitnico, saj so trgovali proti morju (največ proti Reki, manj na Kras in Furlanijo) in kasneje tudi proti Karlovcu.

V času Marije Terezije je postala Osilnica središče občine, katere meje so se spreminjale. Znotraj osilniške občine sta bili nekaj časa Trava in Draga, ter Srebotnik. V času Napoleonovih Ilirskih provinc je bila podobčina v Občini Kočevska Reka, ki je bila del Kočevskega kantona. Po upravni ureditvi habsburške monarhije je Osilnica sodila pod Okraj Kočevje in Okrožje Novo mesto.

Osilnica je imela najprej »nedeljsko šolo«, leta 1857 pa je dobila osnovno šolo. Zaradi velikega števila otrok (preko 200) in precejšnje oddaljenosti nekaterih vasi, so pred prvo svetovno vojno odprli še šoli v Papežih in Bosljivi Loki.

V Osilnici se je rodil kipar Stane Jarm.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14873«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]