Obliterantni bronhiolitis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Obliterantni bronhiolitis
Sopomenkabronhiolitis obliterans, obliteracijski bronhiolitis, obliterativni bronhiolitis[1]
Računalniškotomografska slika visoke ločljivosti, ki prikazuje obliterantni bronhiolitis z mozaično atenuacijo, bronhiektazijami, ujetji zraka in zadebelitev bronhiolusov.
Specialnostpulmologija uredi v wikpodatkih
Simptomisuh kašelj, zasoplost, piskajoče dihanje, utrujenost
Običajni začetekposlabšanje v obdobju več tednov ali mesecev[2]
Vzrokivdihavanje škodljivih hlapov, okužbe dihal, bolezni vezivnega tkiva, presaditev krvotvornih matičnih celic ali srca in pljuč[3]
Diagnostični postopkiračunalniškotomografsko slikanje, testiranje pljučne funkcije, biopsija pljuč[3]
Diferencialne diagnozeastma[4]
Zdravljenjekortikosteroidi, imunosupresivi, presaditev pljuč[3][2]
Prognozapogosto slaba[2]
Pogostostredka bolezen[2]

Obliterantni (tudi obliteracijski ali obliterativni) bronhiolitis ali bronhiolitis obliterans (BO) je vrsta bronhiolitisa (vnetja bronhiolusov oziroma sapničic, najožjih cevk v pljučih). Gre večinoma za kronični bronhiolitis, ki nastane zaradi rasti veziva iz sten terminalnih bronhiolusov in posledične zapore njihovih svetlin.[1][3][5] Značilni simptomi vključujejo suh kašelj, težko dihanje, piskajoče dihanje in občutek utrujenosti.[3] Običajno se ti simptomi poslabšajo v tednih do mesecih.[2] Pomembno je omeniti, da ni povezana s kriptogeno organizirajočo se pljučnico, ki se je prej imenovala obliterirajoči bronhiolitis z organizirajočo pljučnico.[2][6]

Vzroki bolezni vključujejo izpostavljenost strupenim hlapom, okužbe dihal, motnje vezivnega tkiva ter zapleti, ki se lahko pojavijo po presaditvi kostnega mozga, srca in pljuč.[3] Simptomi se lahko pojavijo šele od dva do osem tednov po izpostavljenosti strupu ali okužbi.[3] Osnovni mehanizem bolezni vključuje vnetje, ki sčasoma vodi v tvorbo brazgotin.[3] Diagnozo običajno postavimo s pomočjo CT slikanja, preiskav pljučne funkcije ali biopsijo pljuč.[3] Rentgenska slika prsnega koša je pogosto normalna.[2]

Čeprav bolezen ni reverzibilna, je mogoče z zdravljenjem upočasniti nadaljnje poslabšanje.[3] To vključuje uporabo kortikosteroidov ali imunosupresivnih zdravil. V nekaterih primerih se lahko ponudi tudi možnost presaditve pljuč.[2] Kljub temu so rezultati pogosto neugodni, saj večina posameznikov umre v obdobju nekaj mesecev do nekaj let.[2]

Obliterantni bronhiolitis je v splošni populaciji redka bolezen.[2] Kljub temu pa prizadene približno 75 % ljudi deset let po presaditvi pljuč in do 10 % ljudi, ki so prejeli presaditev kostnega mozga od nekoga drugega. Prvič so ga opisali leta 1981,[2] čeprav so se pred tem pojavili nekateri opisi že leta 1956. Izraz bronhiolitis obliterans pa je prvič uporabil Reynaud že leta 1835.[7][8]

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Obliterantni bronhiolitis povzroča postopno poslabšanje simptomov, kot so kratka sapa, piskajoče dihanje in suh kašelj. Simptomi se lahko začnejo pojavljati postopoma ali pa se hudi znaki bolezni pojavijo nenadoma.[9][10] Ti simptomi kažejo na obstruktivni vzorec, ki ni reverzibilen z uporabo bronhodilatatorjev, in so pogosto povezani z različnimi poškodbami pljuč.[11] Med te poškodbe spadajo škodljivi učinki vdihanega materiala, avtoimunske poškodbe po presaditvi, bolezni po okužbi, reakcije na zdravila ter različne avtoimunske bolezni.[5]

Vzrok[uredi | uredi kodo]

Obliterantni bronhiolitis ima veliko možnih vzrokov, vključno s kolagensko žilno boleznijo, zavrnitvijo presadka pri bolnikih s presajenim organom, virusno okužbo (adenovirus, respiratorni sincicijski virus, influenca, HIV, citomegalovirus), Stevens–Johnsonovim sindromom, pnevmocistično pljučnico, reakcijo na zdravila, aspiracijo in zapleti ob prezgodnjem porodu (bronhopulmonalna displazija) ter izpostavljenost strupenim hlapom. Toksini, vpleteni v stanje, vključujejo diacetil, žveplov dioksid, dušikov dioksid, amonijak, klor, tionil klorid, metil izocianat, vodikov fluorid, vodikov bromid, vodikov klorid, vodikov sulfid, fosgen, poliamid-aminska barvila, iperit in ozon.[2][5] [12] Lahko je prisoten tudi pri bolnikih s KVČB, sistemskim eritematoznim lupusom, juvenilnim idiopatskim artritisom, revmatoidnim artritisom, GERB, nefropatijo IgA in ataksijo telangiektazijo.[13] [14] [5] Znano je, da ga povzroča aktivno oglje pri vdihavanju. [15] Znani so tudi primeri zaradi zaužitja velikih odmerkov papaverina v rastlini Sauropus androgynus. [16] Poleg tega je motnja lahko idiopatska (brez znanega vzroka).[17] [18][19]

Presaditev pljuč[uredi | uredi kodo]

Obliterantni bronhiolitis je pogost zaplet pri presaditvi pljuč, saj so presajena pljuča izpostavljena večjemu tveganju aloimunizacije v primerjavi z zdravimi pljuči. V okviru presaditve pljuč in presaditve krvotvornih matičnih celic (HSCT)[5] se bolezen pogosto imenuje sindrom obliterantnega bronhiolitisa (BOS). Bolniki, pri katerih se razvije BOS po presaditvi pljuč, se razlikujejo po latenci in resnosti bolezni.[5] Na začetku imajo ti bolniki pogosto normalne vrednosti pri meritvah pljučne funkcije in normalne radiografije prsnega koša.[5] Ko bolezen napreduje, se pojavijo simptomi, kot so kratka sapa, kašelj in piskanje pri dihanju, saj se njihova pljučna funkcija zmanjšuje. Strokovni časopis Journal of Heart and Lung Transplantation je leta 2001 objavil posodobljene smernice za razvrščanje resnosti BOS,[20] medtem ko je prvotne smernice in klasifikacijski sistem leta 1993 predstavilo Mednarodno združenje za transplantacijo srca in pljuč.[20] Njihov sistem točkovanja temelji na spremembah vrednosti FEV1 (forsirani ekspiracijski volumen v prvi sekundi) pri bolnikih v primerjavi z njihovo izhodiščno vrednostjo. Ko bolnikom postavijo diagnozo BOS, določijo izhodiščno pljučno funkcijo s testiranjem pljučne funkcije ob diagnozi.[20] Sistem točkovanja BOS je naslednji:

BOS 0: FEV1 > 90 % izhodiščne vrednosti in FEF25–75 > 75 % izhodiščne vrednosti

BOS 0-p: FEV1 81–89 % izhodiščne vrednosti in/ali FEF25–75 <= 75 % izhodiščne vrednosti

BOS 1: FEV1 66–80 % izhodiščne vrednosti

BOS 2: FEV1 51–65 % izhodiščne vrednosti

BOS 3: FEV1 50 % ali manj od izhodišča

Sistem točkovanja kaže povečano resnost bolezni, ko se število BOS poveča.[20]

Presaditev krvotvornih matičnih celic[uredi | uredi kodo]

Obliterantni bronhiolitis prizadene do 5,5 % ljudi, ki so prejeli HSCT.[21] Eden največjih dejavnikov tveganja po HSCT je razvoj GVHD s 14-odstotnim tveganjem.[22] Drugi dejavniki tveganja po presaditvi zajemajo uporabo tobaka, starost darovalca, starost prejemnika, nižje izhodiščno razmerje FEV1/FVC, nekavkaško raso, periferne in nižje ravni IgG v obtoku.[5] Klinične raziskave so glede teh drugih dejavnikov tveganja pokazale mešane rezultate. Ugotovljena je bila povezava med povečano uporabo perifernih matičnih celic in tveganjem za razvoj obliteracijskega bronhiolitisa. [5] Poleg tega so raziskave pokazale povečano tveganje za razvoj bolezni v prvem letu po presaditvi, če je oseba okužena z respiratornim sincicijskim virusom ali virusom parainfluence v prvih 100 dneh po presaditvi.[5]

Inhalanti[uredi | uredi kodo]

Diacetil

Obstaja veliko industrijskih snovi, za katere je znano, da ob vdihavanju povzročajo različne vrste bronhiolitisa, vključno z obliterantnim bronhiolitisom.[23]

Industrijski delavci, ki so imeli bronhiolitis:

  • delavci v proizvodnji najlona[19]
  • delavci, ki brizgajo odtise na tekstil s poliamidno-aminskimi barvili[19]
  • delavci v obratih za proizvodnjo baterij, ki so izpostavljeni hlapom tionilklorida
  • delavci v obratih, ki uporabljajo ali proizvajajo arome, kot je diacetil[9][19] [24]

Diacetil je kemična spojina, ki se uporablja za ustvarjanje umetnega vonja po maslu in se pogosto uporablja v različnih živilih,[25] kot so sladkarije ter pokovka za pripravo v mikrovalovni pečici, in se naravno pojavlja tudi v nekaterih vinih. Prvič je pritegnil pozornost javnosti, ko je skupina osmih nekdanjih zaposlenih v tovarni pokovke Gilster-Mary Lee v Jasperju v Missouriju razvila obliteracijski bronhiolitis. Ta dogodek je privedel do medijske popularizacije poimenovanja v angleščini »popcorn lung« ali »popcorn workers lung« (dobesedno »pljuča pokovke« oziroma »bolezen delavcev v obratih pokovke«.[26][27] [28][29] Stanje je tudi znano kot »pljučna bolezen, povezana z aromami«.[30]

Po okužbi[uredi | uredi kodo]

CT-pregled visoke ločljivosti otroka s postinfekcijskim obliteracijskim bronhiolitisom, ki prikazuje vzorec stekla z zračnim ujetjem in zadebelitvijo bronhijev

Postinfekcijski obliterantni bronhiolitis običajno prizadene majhne otroke in predstavlja najpogostejši vzrok te vrste bolezni v tej starostni skupini.[31] Pojavi se običajno po virusnih okužbah z adenovirusi (tip 3, 7 in 21), ošpicami (rubeola), mikoplazmo, CMV, gripo in parainfluenco.[2][5] Swyer-Jamesov sindrom predstavlja redek zaplet obliteracijskega bronhiolitisa, ki ga povzročajo ošpice ali adenovirusi.[32] Postinfekcijski obliteracijski bronhiolitis je najpogostejši na južni polobli, zlasti v državah, kot so Brazilija, Argentina, Avstralija, Čile in Nova Zelandija. V devetdesetih in zgodnjih 2000-ih je bila bolezen na teh območjih razširjena, s 14-% deležem v bolnišnični respiratorni populaciji otroške bolnišnice Ricardo Gutiérrez v Buenos Airesu od leta 1993 do 2002.[33] Pomembna dejavnika tveganja za nastanek bolezni sta okužba z adenovirusom in potreba po ventilatorju.[33] V nasprotju z drugim vzrokom obliteracijskega bronhiolitisa pri otrocih, Steven's Johnsonovim sindromom, je postinfekcijski obliteracijski bronhiolitis običajno kronična, vendar neprogresivna bolezen.[31] Vpliv bolezni na otroke in njihovo kakovost življenja se meri s testi delovanja pljuč in toleranco za vadbo.[34] Otroci z nižjo pljučno funkcijo, ki se meri s testiranjem pljučne funkcije, imajo nižjo toleranco za vadbo, kar vpliva na kardiovaskularno delovanje.[34] Posledično imajo težave s vzdrževanjem starosti primerne aerobne pripravljenosti, kar dolgoročno vpliva na vsakodnevne življenjske dejavnosti (ADL) in kakovost življenja.[34]

Sežigalnice odpadkov[uredi | uredi kodo]

Pri veteranih iz Iraka in Afganistana opažajo pojavljanje konstriktivnega bronhiolitisa, ki ga povezujejo z izpostavljenostjo odpadkom v vojaških sežigalnicah smeti. Veterani doživljajo težave z dihanjem in druge simptome, podobne astmi. Za diagnosticiranje tega stanja je edini učinkovit način biopsija pljuč, saj so rentgenski posnetki prsnega koša in računalniškotomografske slike običajno brez posebnosti. Čeprav vlada zavrača obstoj kakršnekoli povezave med vojaškimi sežigalnicami odpadkov in zdravstvenimi težavami veteranov, je vzpostavila »Register nevarnosti snovi v zraku in odprtih sežigalnic odpadkov«, ki sledi zdravstvenemu stanju veteranov, izpostavljenih vojaškim sežigalnicam odpadkov, v prizadevanju za ugotavljanje morebitne povezave.[35][36]

E-cigarete[uredi | uredi kodo]

Ameriško združenje za pljuča je leta 2016 opozorilo na tveganje, povezano z aromatiziranimi e-cigaretami.[37] Kljub temu pa Health Canada do leta 2019 ni zabeležila nobenega primera v zvezi s tem.[38] Public Health England je pojasnil, da je povezava nastala zaradi prisotnosti kemikalije diacetil v nekaterih aromah, uporabljenih v tekočinah za e-cigarete za ustvarjanje maslenega okusa. V Združenem kraljestvu, na primer, je diacetil prepovedan kot sestavina v e-cigaretah in tekočinah za vapanje.[39] Spletna stran Nacionalne zdravstvene službe Združenega kraljestva navaja, da vaping ne povzroča oblizerantnega bronhiolitisa.[40]

Mehanizem[uredi | uredi kodo]

Osnovni mehanizem vključuje poškodbo in vnetje epitelijskih ter subepitelijskih celic. Te celice nato izgubijo sposobnost regeneracije tkiva, zlasti izgubijo možnost obnove epitelija ali najbolj zunanje plasti, kar vodi do prekomerne rasti celic in brazgotinjenja. [11] [5] [3] Opisane so različne poti bolezni, vključno s fibrotičnimi, limfocitnimi in s protitelesi posredovanimi potmi.[11] Kljub temu, da ima vsaka od teh poti različen vzrok, rezultat ostajata poškodba in vnetje, ki povzročita brazgotinjenje pljučnega tkiva. Brazgotinjeno tkivo otežuje izdih med dihanjem, kar povzroči zadrževanje zraka, kar je opazno na medicinskih slikah.[5] Ker brazgotinjenje ni reverzibilno, se bolezen na splošno sčasoma ne izboljša in glede na vzrok lahko napreduje do smrti.[11]

Diagnoza[uredi | uredi kodo]

Primer zgodnje bolezni z blago sploščenostjo diafragme

Obliterantni bronhiolitis pogosto diagnosticirajo na podlagi simptomov obstruktivne pljučne bolezni, ki se pojavijo po poškodbi pljuč. Kljub temu pa se dokončna diagnoza postavlja z biopsijo, vendar se ta postopek zaradi spremenljive porazdelitve lezij, ki vodi do lažno negativnih rezultatov, in invazivne narave postopka pogosto ne izvaja.[5][11] Za postavitev diagnoze obliterantnega bronhiolitisa so običajno potrebni različni testi, vključno s spirometrijo, preizkusi difuzijske kapacitete pljuč (DLCO), testi pljučnih volumnov, rentgenskimi slikami prsnega koša, visokoresolucijsko računalniško tomografijo (HRCT) in morebitno biopsijo pljuč.[11]

Testiranje pljučne funkcije[uredi | uredi kodo]

Spirometrični testi običajno pokažejo obstruktivni vzorec, kar je najpogostejša prezentacija obliterantnega bronhiolitisa.[5] Rahlo zmanjšana do normalna forsirana vitalna kapaciteta (FVC) in zmanjšano razmerje med FEV1 in FVC ter forsirani ekspiratorni volumen (FEV) z malo ali brez korekcije z uporabo bronhodilatatorjev so pogosti izsledki.[11][2] Preskusi pljučnih volumnov lahko pokažejo hiperinflacijo (prekomerno količino zraka v pljučih zaradi zadrževanja zraka). Testi difuzijske kapacitete pljuč (DLCO) so običajno normalni; ljudje z zgodnjo fazo OB imajo večjo verjetnost, da bodo imeli normalne izvide DLCO.[41] FEV1 (prostornina forsiranega izdiha v prvi sekundi) mora biti nad 80 % predvidenih vrednosti, da velja za normalno. Bronhiolitis obliterans zmanjša to na med 16 % in 21 %.[42]

Medicinsko slikanje[uredi | uredi kodo]

V začetni fazi bolezni je radiografija prsnega koša običajno normalna, vendar lahko pokaže znake hiperinflacije.[5] Med napredovanjem bolezni se lahko pojavi retikularni vzorec z zadebelitvijo sten dihalnih poti.[2][5] Visokoresolucijska računalniška tomografija (HRCT) lahko dodatno razkrije ujetja zraka pri popolnem izdihu ter zgostitve v dihalnih poteh in motnost v pljučih.[11] Pogosta ugotovitev na HRCT so tudi neenakomerna območja zmanjšane gostote pljuč, kar kaže na zmanjšan premer žilja v pljučih in ujetost zraka. Ta vzorec se pogosto opisuje kot »mozaični vzorec« in lahko kaže na obliteracijski bronhiolitis.[5]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Bolezen ni reverzibilna, vendar pa ustrezno zdravljenje lahko upočasni njeno nadaljnje napredovanje.[3] Zdravljenje lahko zajema uporabo kortikosteroidov ali imunosupresivov.[3][2] Pri bolnikih z oteženim dihanjem in posledično hipoksemijo se lahko uporablja zdravljenje z nadomeščanjem kisika. Pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi boleznimi se priporoča rutinsko cepljenje za preprečevanje zapletov zaradi sekundarnih okužb, kot sta pljučnica in gripa.[11]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508806/bronhiolitis?query=Bronhiolitis&SearchIn=My, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 30. 11. 2023.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 Lynch JP, Weigt SS, DerHovanessian A, Fishbein MC, Gutierrez A, Belperio JA (Oktober 2012). »Obliterative (constrictive) bronchiolitis«. Seminars in Respiratory and Critical Care Medicine. 33 (5): 509–32. doi:10.1055/s-0032-1325161. PMID 23001805.Lynch JP, Weigt SS, DerHovanessian A, Fishbein MC, Gutierrez A, Belperio JA (October 2012). "Obliterative (constrictive) bronchiolitis". Seminars in Respiratory and Critical Care Medicine. 33 (5): 509–32. doi:10.1055/s-0032-1325161. PMID 23001805. S2CID 29669937.
  3. ↑ 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 »Bronchiolitis obliterans«. GARD. 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. januarja 2017. Pridobljeno 13. septembra 2016.
  4. ↑ Lockey RF, Ledford DK (2014). Asthma: Comorbidities, Coexisting Conditions, and Differential Diagnosis. Oxford University Press. str. 111. ISBN 9780199918072. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017.
  5. ↑ 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 5,12 5,13 5,14 5,15 5,16 5,17 Barker AF, Bergeron A, Rom WN, Hertz MI (Maj 2014). »Obliterative bronchiolitis«. The New England Journal of Medicine. 370 (19): 1820–8. doi:10.1056/NEJMra1204664. PMID 24806161.Barker AF, Bergeron A, Rom WN, Hertz MI (maj 2014). "Obliterative bronchiolitis". The New England Journal of Medicine. 370 (19): 1820–8. doi:10.1056/NEJMra1204664. PMID 24806161.
  6. ↑ Mušič Ema, Kern Izidor (2002) Pomen nove klasifikacije intersticijskih pljučnih bolezni neznane etiologije za klinično prakso. Zdravstveni vestnik 2002; 71: 555–560.
  7. ↑ Gosink BB, Friedman PJ, Liebow AA (april 1973). »Bronchiolitis obliterans. Roentgenologic-pathologic correlation«. The American Journal of Roentgenology, Radium Therapy, and Nuclear Medicine. 117 (4): 816–32. doi:10.2214/ajr.117.4.816. PMID 4698820.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. ↑ Gourtsoyiannis, Nicholas C.; Ros, Pablo R. (2005). Radiologic-Pathologic Correlations from Head to Toe: Understanding the Manifestations of Disease. Springer Science & Business Media. str. 154. ISBN 9783540266648. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. septembra 2017.
  9. ↑ 9,0 9,1 Centers for Disease Control and Prevention (2002). Fixed obstructive lung disease in workers at a microwave popcorn factory (7th izd.).
  10. ↑ »More than a cold«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2016. Pridobljeno 18. avgusta 2016.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 11,6 11,7 11,8 Aguilar PR, Michelson AP, Isakow W (Februar 2016). »Obliterative Bronchiolitis«. Transplantation. 100 (2): 272–83. doi:10.1097/TP.0000000000000892. PMID 26335918.
  12. ↑ Banks DE, Bolduc CA, Ali S, Morris MJ (Januar 2018). »Constrictive Bronchiolitis Attributable to Inhalation of Toxic Agents: Considerations for a Case Definition«. Journal of Occupational and Environmental Medicine. 60 (1): 90–96. doi:10.1097/JOM.0000000000001176. PMID 28953074.
  13. ↑ Callahan SJ, Vranic A, Flors L, Hanley M, Stoler MH, Mehrad B (Marec 2019). »Sporadic Obliterative Bronchiolitis: Case Series and Systematic Review of the Literature«. Mayo Clinic Proceedings. Innovations, Quality & Outcomes. 3 (1): 86–93. doi:10.1016/j.mayocpiqo.2018.10.003. PMC 6410330. PMID 30899912.
  14. ↑ Sam, Amir H.; Teo, James T.H. (2010). Rapid Medicine. Wiley-Blackwell. ISBN 978-1-4051-8323-9.
  15. ↑ Bairral BQ, Saito M, Morrone N (2012). »Activated charcoal bronchial aspiration«. Jornal Brasileiro de Pneumologia. 38 (4): 533–4. doi:10.1590/S1806-37132012000400018. PMID 22964940.
  16. ↑ Bunawan H, Bunawan SN, Baharum SN, Noor NM (2015). »Sauropus androgynus (L.) Merr. Induced Bronchiolitis Obliterans: From Botanical Studies to Toxicology«. Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine. 2015: 714158. doi:10.1155/2015/714158. PMC 4564651. PMID 26413127.
  17. ↑ Brant & Helms (1999). Fundamentals of Diagnostic Radiology. Baltimore: Williams & Wilkins. ISBN 978-0-683-30093-2.
  18. ↑ Webb; in sod. (2000). High Resolution CT of the Lung (3rd izd.). Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins. ISBN 978-0-7817-0217-1.
  19. ↑ 19,0 19,1 19,2 19,3 Brown, Jay A. »Haz-Map; Information on Hazardous Chemicals and Occupational Diseases«. National Institutes of Health. Arhivirano iz prvotnega dne 12. septembra 2007. Pridobljeno 9. septembra 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)Brown, Jay A. . National Institutes of Health. Archived from the original Arhivirano 2007-09-12 na Wayback Machine. on 2007-09-12. Retrieved 2007-09-09.
  20. ↑ 20,0 20,1 20,2 20,3 Estenne M, Maurer JR, Boehler A, Egan JJ, Frost A, Hertz M, in sod. (Marec 2002). »Bronchiolitis obliterans syndrome 2001: an update of the diagnostic criteria«. The Journal of Heart and Lung Transplantation (v angleščini). 21 (3): 297–310. doi:10.1016/S1053-2498(02)00398-4. PMID 11897517.
  21. ↑ Au BK, Au MA, Chien JW (Julij 2011). »Bronchiolitis obliterans syndrome epidemiology after allogeneic hematopoietic cell transplantation«. Biology of Blood and Marrow Transplantation (v angleščini). 17 (7): 1072–1078. doi:10.1016/j.bbmt.2010.11.018. PMC 3061253. PMID 21126596.
  22. ↑ Yadav H, Peters SG, Keogh KA, Hogan WJ, Erwin PJ, West CP, Kennedy CC (december 2016). »Azithromycin for the Treatment of Obliterative Bronchiolitis after Hematopoietic Stem Cell Transplantation: A Systematic Review and Meta-Analysis«. Biology of Blood and Marrow Transplantation. 22 (12): 2264–2269. doi:10.1016/j.bbmt.2016.08.027. PMC 5116253. PMID 27575542.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  23. ↑ Colby TV (Januar 1998). »Bronchiolitis. Pathologic considerations«. American Journal of Clinical Pathology. 109 (1): 101–109. doi:10.1093/ajcp/109.1.101. PMID 9426525.
  24. ↑ California Department of Public Health Arhivirano 2009-10-16 na Wayback Machine.
  25. ↑ Harber P, Saechao K, Boomus C (2006). »Diacetyl-induced lung disease«. Toxicological Reviews. 25 (4): 261–72. doi:10.2165/00139709-200625040-00006. PMID 17288497.
  26. ↑ »Preventing lung disease in workers who make or use flavorings«. National Institute for Occupational Safety and Health. 2004. doi:10.26616/NIOSHPUB2004110. Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2006. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  27. ↑ Schachter EN (Avgust 2002). »Popcorn worker's lung«. The New England Journal of Medicine. 347 (5): 360–1. doi:10.1056/nejme020064. PMID 12151475.
  28. ↑ Egilman, David (2007). »Popcorn Workers Lung« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 9. avgusta 2007.
  29. ↑ Sauler M, Gulati M (december 2012). »Newly recognized occupational and environmental causes of chronic terminal airways and parenchymal lung disease«. Clinics in Chest Medicine. 33 (4): 667–80. doi:10.1016/j.ccm.2012.09.002. PMC 3515663. PMID 23153608.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  30. ↑ »CDC - Flavorings-Related Lung Disease - NIOSH Workplace Safety and Health Topic«. www.cdc.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2015. Pridobljeno 15. oktobra 2015.
  31. ↑ 31,0 31,1 Champs NS, Lasmar LM, Camargos PA, Marguet C, Fischer GB, Mocelin HT (5. maj 2011). »Post-infectious bronchiolitis obliterans in children«. Jornal de Pediatria. 87 (3): 187–98. doi:10.2223/JPED.2083. PMID 21547332.
  32. ↑ Hamada K, Oishi K, Hirano T, Shiinoki T, Shibuya K, Matsunaga K (Januar 2018). »Swyer-James Syndrome«. American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine. 197 (1): 130–131. doi:10.1164/rccm.201708-1691IM. PMID 29064268.
  33. ↑ 33,0 33,1 Colom AJ, Teper AM, Vollmer WM, Diette GB (Junij 2006). »Risk factors for the development of bronchiolitis obliterans in children with bronchiolitis«. Thorax. 61 (6): 503–6. doi:10.1136/thx.2005.044909. PMC 2111218. PMID 16517579.
  34. ↑ 34,0 34,1 34,2 Rodrigues CM, Schiwe D, Campos NE, Niederauer F, Heinzmann-Filho JP (april 2019). »Exercise Capacity in Children and Adolescents With Post-Infectious Bronchiolitis Obliterans: A Systematic Review«. Revista Paulista de Pediatria. 37 (2): 234–240. doi:10.1590/1984-0462/;2019;37;2;00017. PMC 6651318. PMID 30892545.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  35. ↑ »Where There's Smoke: DoD Investigates Causes of Deployment-Related Pulmonary Symptoms Reported by Troops«. www.usmedicine.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. decembra 2013.
  36. ↑ Harrison Jacobs (5. november 2013). »Open-Air Burn Pits Leave Troops Sickly – Business Insider«. Business Insider. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. decembra 2015. Pridobljeno 18. decembra 2015.
  37. ↑ Editorial Staff. »Popcorn Lung: A Dangerous Risk of Flavored E-Cigarettes«. American Lung Association (v angleščini). Pridobljeno 27. februarja 2020.
  38. ↑ Canada, Health (31. julij 2019). »Risks of vaping«. aem. Pridobljeno 27. februarja 2020.
  39. ↑ »Clearing up some myths around e-cigarettes - Public health matters«. publichealthmatters.blog.gov.uk (v angleščini). 20. februar 2018. Pridobljeno 27. februarja 2020.
  40. ↑ »Vaping to quit smoking - Better Health«. nhs.uk (v angleščini). 20. september 2022. Pridobljeno 5. avgusta 2023.
  41. ↑ »Bronchiolitis Obliterans«. The Lecturio Medical Concept Library. Pridobljeno 5. julija 2021.
  42. ↑ Krishna, R.; Anjum, F.; Oliver, T. I. (2022). »Bronchiolitis Obliterans«. PMID 28722895. Pridobljeno 5. julija 2021. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Obliterantni_bronhiolitis&oldid=6172681«