Pojdi na vsebino

Sindrom razdražljivega črevesa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ta članek govori o funkcionalni črevesni motnji. Za črevesno bolezen, ki jo spremlja vnetje, glej vnetna črevesna bolezen.
Sindrom razdražljivega črevesa
Sopomenkesindrom iritabilnega kolona, colica mucosa, colitis mucosa, colon irritabile, mukozni kolitis[1]
Specialnostgastroenterologija uredi v wikpodatkih
Simptomitrebušno nelagodje, napihovanje, zaprtje, driska, bolečina v trebuhu uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10K58
MKB-9564.1
DiseasesDB30638
MedlinePlus000246
eMedicinemed/1190
MeSHD043183

Sindrom razdražljivega črevesa ali sindrom iritabilnega kolona (angl. irritable bowel syndrome, IBS[2]) je kronična nevnetna bolezen, ki jo označuje bolečina v trebuhu, okvarjena funkcija črevesa z drisko in izločanjem sluzi ali zaprtjem brez ugotovljivih patoloških sprememb debelega črevesa.[1] Simptomi se pojavljajo dlje časa, običajno več let.[3] Glede na pogostnost bodisi driske bodisi zaprtja ali pa obeh bolezenskih znakov razvrščajo bolezen v štiri podtipe (IBS-D, IBS-C, IBS-M, IBS-U).[2] Sindrom razdražljivega črevesa vpliva neugodno na bolnikovo kakovost življenja in je lahko vzrok izostankom od pouka oziroma bolniškega dopusta.[4] Pogosto ga spremljajo druge motnje, kot so anksioznost, velika depresivna motnja in sindrom kronične utrujenosti.[2][5]

Vzroki niso pojasnjeni;[3] šlo naj bi za psihosomatsko motnjo.[1] Različne teorije govorijo o motnjah živčne osi med možgani in črevesjem, genetskih dejavnikih, preobčutljivosti za določena živila, motnjah gibljivosti črevesja in bakterijskem preraščanju tankega črevesa.[3] Zagon bolezni lahko povzroči črevesna okužba[6] ali stresen življenjski dogodek.[7] Gre za funkcionalno motnjo, pri kateri ni ugotovljena nobena organska okvara,[2] zato diagnoza temelji na znakih in simptomih, pri čemer pa niso prisotni ogrožajoči dejavniki (pojav bolezni po 50. letu starosti, izguba telesne teže, kri v blatu, pojavljanje vnetnih črevesnih bolezni v družini[8])[8]. Bolezni, ki se lahko kažejo s podobnimi znaki, so celiakija, mikroskopski kolitis, vnetna črevesna bolezen, motnja abosrpcije žolčnih kislin in rak debelega črevesa.[8]

Specifično zdravilo, ki bi bolniku omogočalo ozdravitev, ne obstaja.[9] Uporabljajo se ukrepi (spremembe v prehrani, uživanje probiotikov, psihološko svetovanje) in zdravila za lajšanje simptomov.[9] Med prehranske ukrepe spadajo zvečan vnos topnih vlaknin in izogibanje glutenu ter sladkorjem.[8][10] Za lajšanje driske se uporabljajo antidiaroiki, kot je na primer loperamid, pri zaprtju pa različna odvajala.[8] Antidepresivi lahko pomagajo izboljšati simptome in zmanjšati občutenje bolečine.[8] Za dobro oskrbo bolnika sta pomembna tudi osveščanje bolnikov o njihovi bolezni in dober odnos med bolnikom in zdravnikom.[8][11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 7. 3. 2017.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Definition and Facts for Irritable Bowel Syndrome«. NIDDKD. 23. februar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2016. Pridobljeno 29. marca 2016. Arhivirano 2016-04-02 na Wayback Machine.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 »Symptoms and Causes of Irritable Bowel Syndrome«. NIDDK. 23. februar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2016. Pridobljeno 29. marca 2016. Arhivirano 2016-04-05 na Wayback Machine.
  4. ↑ Hulisz D (2004). »The burden of illness of irritable bowel syndrome: current challenges and hope for the future«. J Manag Care Pharm. 10 (4): 299–309. PMID 15298528.
  5. ↑ Whitehead WE; Palsson O; Jones KR (2002). »Systematic review of the comorbidity of irritable bowel syndrome with other disorders: what are the causes and implications?«. Gastroenterology. 122 (4): 1140–56. doi:10.1053/gast.2002.32392. PMID 11910364.
  6. ↑ Spiller R; Garsed K (Maj 2009). »Postinfectious irritable bowel syndrome«. Gastroenterology. 136 (6): 1979–88. doi:10.1053/j.gastro.2009.02.074. PMID 19457422.
  7. ↑ Chang L (Marec 2011). »The role of stress on physiologic responses and clinical symptoms in irritable bowel syndrome«. Gastroenterology. 140 (3): 761–765. doi:10.1053/j.gastro.2011.01.032. PMC 3039211. PMID 21256129.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 Chey, WD; Kurlander, J; Eswaran, S (3. marec 2015). »Irritable bowel syndrome: a clinical review«. JAMA. 313 (9): 949–58. doi:10.1001/jama.2015.0954. PMID 25734736.
  9. ↑ 9,0 9,1 »Treatment for Irritable Bowel Syndrome«. NIDDK. 23. februar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2016. Pridobljeno 29. marca 2016. Arhivirano 2016-04-06 na Wayback Machine.
  10. ↑ Moayyedi, P; Quigley, EM; Lacy, BE; Lembo, AJ; Saito, YA; Schiller, LR; Soffer, EE; Spiegel, BM; Ford, AC (september 2014). »The effect of fiber supplementation on irritable bowel syndrome: a systematic review and meta-analysis«. The American journal of gastroenterology. 109 (9): 1367–74. doi:10.1038/ajg.2014.195. PMID 25070054.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  11. ↑ Mayer EA (april 2008). »Clinical practice. Irritable bowel syndrome«. N. Engl. J. Med. 358 (16): 1692–9. doi:10.1056/NEJMcp0801447. PMC 3816529. PMID 18420501.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sindrom_razdražljivega_črevesa&oldid=6345484«