Novorosijsk
Novorosijsk Новороссийск | |||
---|---|---|---|
Križarka Mihail Kutuzov | |||
| |||
Koordinati: 44°43′N 37°45′E / 44.717°N 37.750°E | |||
Država | Rusija | ||
Federalni subjekt | Krasnodarski okraj[1] | ||
Ustanovitev | 1838 | ||
Upravljanje | |||
• Župan | Andrej Kravčenko[2] | ||
Površina | |||
• Skupno | 811 km2 | ||
Nadm. višina | 10 m | ||
Prebivalstvo (popis 2010)[4] | |||
• Skupno | 241.952 | ||
• Rang | 76., leta 2010 | ||
• Gostota | 300 preb./km2 | ||
• Podrejen | mestu Novorosijsk[1] | ||
• Glavno mesto | mesta Novorosijsk[1] | ||
• Urbano okrožje | Novorosijsko urbano okrožje[5] | ||
• Glavno mesto | Novorosijsko urbano okrožje[5] | ||
Časovni pas | UTC+3 | ||
Poštne številke[6] | 353900–353903, 353905–353907, 353909–353913, 353915–353925, 353960, 353999 | ||
Omrežne skupine | +7 8617 | ||
OKTMO ID | 03720000001 | ||
Uradni praznik | 12. september | ||
Spletna stran | admnvrsk |
Novorosijsk (rusko Новоросси́йск, Novorossijsk, IPA: [nəvərɐˈsʲijsk]) je mesto v Krasnodarskem okraju v Rusiji. Je eno največjih pristanišč v Črnem morju[7][8] in eno redkih mest z nazivom mesto-heroj. Leta 2021 je imelo 262.293 prebivalcev.
V mestu je oporišče ruske Črnomorske flote s podmornicami razreda Varšavjanka in patruljnimi ladjami razreda Bikov.
V antičnem času je bilo na obalah Cemskega zaliva naselje Bata, starodavna grška kolonija, ki se je specializirala za trgovanje z žiti. Omenjata jo med drugimi Strabon[9] in Ptolemaj. Po kratkih obdobjih rimske in hazarske vladavine, je mesto prišlo pod bizantinsko provinco Herson.
V 11. stoletju so to področje zavzeli nomadi z evropske stepe. Kasneje v tem stoletju pa je bizantinski cesar Aleksej I. ponudil to ozemlje anglo-sassonskim beguncem, ki so zapustili Anglijo po normanski osvojitvi. Na mestu Novorosijska je obstajalo naselje Susaco, kar bi lahko izhajalo iz imena Sussex.[10] V 15. stoletju so imeli na tem območju trgovci iz Genove trgovinsko postojanko.[11] Leta 1722 je bilo to območje pod nadzorom turške trdnjave Sudžuk, kar bi lahko izhajalo iz prednodnega imena Susaco. Leta 1829 je bilo območje po rusko-turški vojni predano Rusiji. Po tem sta leta 1838 admirala Mihail Petrovič Lazarev in Nioklaj Rajevski na tem mestu ustanovila oporišče za Črnomorsko floto, poimenovano po provinci Novorosija.
V 19. stoletju se je mesto bliskovito razvijalo in je postalo glavno mesto Novorosijskega okrožja. Med drugo svetovno vojno so nemške in romunske enote 10. septembra 1942 zasedle večino mesta.[12] Rdeča armada je mesto osvobodila 16. septembra 1943. Herojska obramba pristanišča je med vojno preprečevala, da bi sile osi uporabljale pristanišče za dobavo blaga. Novorosijsk je bil leta 1973 odlikovan z nazivom mesto-heroj.
Mesto je pobrateno z Novim mestom.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Reference Information #34.01-707/13-03
- ↑ »Мэром Новороссийска стал Андрей Кравченко«. expertsouth.ru. 24. december 2021.
- ↑ »Генеральный план городского округа муниципального образования город Новороссийск Краснодарского края. Схема административно-территориальных границ«.
- ↑ Ruska zvezna državna statistična služba (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010] (v ruščini). Ruska zvezna državna statistična služba.
- ↑ 5,0 5,1 Law #686-KZ
- ↑ Почта России. Информационно-вычислительный центр ОАСУ РПО. (Russian Post). Поиск объектов почтовой связи (Postal Objects Search) (rusko)
- ↑ »Рейтинг крупнейших портов Черного моря | газета Новый Севастополь«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2012.
- ↑ »Expert.ru - Крупнейшие порты России«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2012.
- ↑ 11.2.14 http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0099.tlg001.perseus-grc1:11.2.14
- ↑ Green, Caitlin (19. maj 2015). »The medieval 'New England': a forgotten Anglo-Saxon colony on the north-eastern Black Sea coast«. Pridobljeno 25. februarja 2018.
- ↑ »Официальный сайт администрации города-героя Новороссийска - Content«. 25. maj 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2007.
- ↑ Robert Forczyk, The Caucasus 1942–43: Kleist’s race for oil