Brest, Belorusija
Brest Брэст | |||
|---|---|---|---|
.jpg) | |||
| |||
  Brest Lega mesta v Belorusiji | |||
| Koordinati: 52°05′30″N 23°41′05″E / 52.09167°N 23.68472°E | |||
| Država |  Belorusija | ||
| Oblast | Brestovska oblast | ||
| Upravljanje | |||
| • Predsednik mestnega sveta | Sjargej Labadzinski[d][1] | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 145 km2 | ||
| Nadm. višina | 280,4 m | ||
| Prebivalstvo (2024)[2] | |||
| • Skupno | 344.470 | ||
| • Gostota | 2.400 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC+3 | ||
| Poštna številka | 224000 | ||
| Omrežna skupina | +375 (0)162 | ||
| Registrska oznaka | 1 | ||
Brest (belorusko Брэст, rusko Брест, litovsko Brestas, poljsko Brześć) je mesto na jugozahodu Belorusije in glavno mesto istoimenske oblasti v upravni delitvi države. S približno 330 tisoč prebivalcev je eno večjih beloruskih mest.[2] Stoji ob meji s Poljsko, na železniški povezavi med državama,[3] nasproti poljskega mesta Terespol. Zaradi železniškega mejnega prehoda z Evropsko unijo je v zadnjih letih priljubljena postojanka beguncev z nemirnega severnega Kavkaza, ki iščejo zatočišče na zahodu.[4]
Prva znana omemba Bresta sega v 11. stoletje, kot mejno mesto v spopadih med Slovani in Balti. Kasneje je pripadel Veliki litovski kneževini, takrat se je imenoval Brest-Litovsk (poljsko Brześć Litewski). Največja znamenitost je mestna trdnjava, kjer se je odvijala ena prvih bitk nemške invazije na Sovjetsko zvezo.[3] Branilci so proti pričakovanjem zdržali kar mesec dni in trdnjava je postala simbol upora proti Nemcem. Po vojni je dobila unikaten naziv trdnjava-heroj. Danes je del monumentalnega spominskega parka, odprtega leta 1971.[5]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ https://blr.belta.by/president/view/upraulentsy-mjastsovaj-vertykali-dyrektary-pradpryemstvau-i-namesniki-ministrau-kadravy-dzen-u-126324-2023/
- 1 2 »Численность населения на 1 января 2024 г. и среднегодовая численность населения за 2023 год по Республике Беларусь в разрезе областей, районов, городов, поселков городского типа«. belstat.gov.by. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2025. Pridobljeno 29. septembra 2024.
- 1 2 Silitski, Vitali; Zaprudnik, Jan (2010). The A to Z of Belarus. Scarecrow Press. str. 63–64. ISBN 9781461731740.
- ↑ Petrovich, Alesj; Ostaptschuk, Markian (29. oktober 2013). »North Caucasians head for Europe by train«. Deutsche Welle. Pridobljeno 1. aprila 2015.
- ↑ Markwick, Roger (2012). »The great patriotic war in Soviet memory«. V Stone, Dan (ur.). The Oxford Handbook of Postwar European History. Oxford University Press. str. 703–704. ISBN 9780199560981.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Brest v Wikimedijini zbirki
Brest – potovalne informacije v Wikipotovanju- Uradno spletno mesto
