Marijan Dović

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marijan Dović
MarijanDovic1.jpg
Marijan Dović
Rojstvo 9. december 1974({{padleft:1974|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1] (44 let)
Zagreb
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic literarni zgodovinar, violinist

Marijan Dović, slovenski literarni zgodovinar in teoretik, urednik in jazz glasbenik, * 1974, Zagreb, Hrvaška

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Literarni zgodovinar, teoretik in urednik[uredi | uredi kodo]

Marijan Dović je na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost in slovenski jezik, leta 1999 je diplomiral pod vodstvom profesorjev Toma Virka in Marka Juvana. Od leta 2000 je kot mladi raziskovalec zaposlen na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU,[2] leta 2003 magistriral, leta 2006 pa doktoriral pod mentorstvom Marka Juvana. Že med študijem je začel objavljati v različnih časopisih in znanstvenih revijah ter sodelovati na konferencah, pri čemer so področja, s katerimi se je intenzivneje ukvarjal: literarni kanon, teorija vrednotenja, sodobna sistemska teorija književnosti ter teoretične in zgodovinske raziskave avtorja in avtorstva. Med njegovimi pomembnejšimi objavami velja omeniti predvsem monografijo Sistemske in empirične obravnave literature (2004) in inovativen poskus drugačne literarne zgodovine v obsežnem delu Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu (2007).[3] Pripravil in uredil je simpozijski zbornik o avantgardistu Antonu Podbevšku, monografijo o Janezu Trdini ter elektronsko izdajo Zbranih pesmi Antona Podbevška.[4] Organiziral in vodil je mednarodni komparativistični simpozij o literaturi in cenzuri ter uredil dvojezični zbornik Literatura in cenzura: Kdo se boji resnice literature? (2008). Je podpredsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost,[5] član Mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL,[6] mednarodnega komparativističnega združenja ICLA[7] in združenja za preučevanje avantgard in modernizma EAM.[8]

V letih 1998-2000 je bil glavni urednik novomeškega mesečnika Park,[9] za katerega še vedno piše kolumne.[10] Od ustanovitve novomeške Založbe Goga[11] leta 2000, pri kateri je sodeloval, je predsednik njenega uredniškega sveta in v letih 2001–2008 urednik glasbene zbirke Goga Musica.[12]

Leta 2008 je prejel Srebrni znak ZRC SAZU za vrhunski doktorat s področja humanističnih ved in Trdinovo nagrado, ki jo Mestna občina Novo mesto podeljuje svojim občanom za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem, prosvetnem, literarnem in znanstvenem področju.

Od leta 2007 kot docent predava slovensko književnost in literarno teorijo na Univerzi v Novi Gorici.[13]

Glasbenik in skladatelj[uredi | uredi kodo]

Deluje tudi kot jazz glasbenik in skladatelj. Kot violinist je snemal albume z več vidnimi zasedbami in glasbeniki (Žabjak bend,[14] Brina,[15] & String.si, Renato Chicco, Alenka Godec[16]) in nastopal s svojim triom ter z mnogimi slovenskimi in tujimi jazz glasbeniki. Leta 2005 je s svojim sekstetom posnel avtorski prvenec Gorjanske bajke, ki jih je pozneje deloma priredil za simfonični orkester. Piše za zbore in komorne zasedbe.

V Novem mestu je skupaj s sodelavci Lokalpatriota[17] in Glasbene šole Marjana Kozine[18] leta 2000 zasnoval mednarodno glasbeno delavnico Jazzinty,[19] katere umetniški vodja je bil v letih 2000–2008 in ki je v nekaj letih prerasla v najpomembnejšo tovrstno ustanovo v Sloveniji. V okviru Jazzintyja je vpeljal edino slovensko tekmovanje za jazz kompozicijo – nagrado Jazzon,[20] ki se podeljuje od leta 2003 dalje.

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]