Pojdi na vsebino

Marijan Dović

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marijan Dović
Portret
Marijan Dović
Rojstvo9. december 1974({{padleft:1974|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1] (49 let)
Zagreb
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicliterarni zgodovinar, violinist

Marijan Dović, slovenski literarni zgodovinar, urednik in jazz glasbenik, * 1974, Zagreb, Hrvaška

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Literarni zgodovinar, teoretik in urednik

[uredi | uredi kodo]

Marijan Dović je na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost in slovenski jezik, leta 1999 je diplomiral pod vodstvom profesorjev Toma Virka in Marka Juvana. Od leta 2000 je kot mladi raziskovalec zaposlen na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU,[2] leta 2003 magistriral, leta 2006 pa doktoriral pod mentorstvom Marka Juvana. Že med študijem je začel objavljati v različnih časopisih in znanstvenih revijah ter sodelovati na konferencah, pri čemer so področja, s katerimi se je intenzivneje ukvarjal: literarni kanon, teorija vrednotenja, sodobna sistemska teorija književnosti ter teoretične in zgodovinske raziskave avtorja in avtorstva. Med njegovimi pomembnejšimi objavami velja omeniti predvsem monografijo Sistemske in empirične obravnave literature (2004) in inovativen poskus drugačne literarne zgodovine v obsežnem delu Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu (2007).[3] Pripravil in uredil je simpozijski zbornik o avantgardistu Antonu Podbevšku, monografijo o Janezu Trdini ter elektronsko izdajo Zbranih pesmi Antona Podbevška.[4] Organiziral in vodil je mednarodni komparativistični simpozij o literaturi in cenzuri ter uredil dvojezični zbornik Literatura in cenzura: Kdo se boji resnice literature? (2008). Je podpredsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost,[5] član Mednarodnega združenja za empirično literarno znanost IGEL,[6] mednarodnega komparativističnega združenja ICLA[7] in združenja za preučevanje avantgard in modernizma EAM.[8]

V letih 1998-2000 je bil glavni urednik novomeškega mesečnika Park,[9] za katerega še vedno piše kolumne.[10] Od ustanovitve novomeške Založbe Goga[11] leta 2000, pri kateri je sodeloval, je predsednik njenega uredniškega sveta in v letih 2001–2008 urednik glasbene zbirke Goga Musica.[12]

Leta 2008 je prejel Srebrni znak ZRC SAZU za vrhunski doktorat s področja humanističnih ved in Trdinovo nagrado, ki jo Mestna občina Novo mesto podeljuje svojim občanom za pomembnejše trajne uspehe na kulturnem, prosvetnem, literarnem in znanstvenem področju.

Od leta 2007 kot docent predava slovensko književnost in literarno teorijo na Univerzi v Novi Gorici.[13]

Glasbenik in skladatelj

[uredi | uredi kodo]

Deluje tudi kot jazz glasbenik in skladatelj. Kot violinist je snemal albume z več vidnimi zasedbami in glasbeniki (Žabjak bend,[14] Brina,[15] & String.si, Renato Chicco, Alenka Godec[16]) in nastopal s svojim triom ter z mnogimi slovenskimi in tujimi jazz glasbeniki. Leta 2005 je s svojim sekstetom posnel avtorski prvenec Gorjanske bajke, ki jih je pozneje deloma priredil za simfonični orkester. Piše za zbore in komorne zasedbe.

V Novem mestu je skupaj s sodelavci Lokalpatriota[17] in Glasbene šole Marjana Kozine[18] leta 2000 zasnoval mednarodno glasbeno delavnico Jazzinty,[19] katere umetniški vodja je bil v letih 2000–2008 in ki je v nekaj letih prerasla v najpomembnejšo tovrstno ustanovo v Sloveniji. V okviru Jazzintyja je vpeljal edino slovensko tekmovanje za jazz kompozicijo – nagrado Jazzon,[20] ki se podeljuje od leta 2003 dalje.

Izbrana bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Literarni polisistem in mehanizmi medkulturnih stikov. Jezik in slovstvo, 2003. 75–85. (COBISS) Dokument v dLib.
  • Literary repertoire and interference among literatures. Literature and space: spaces of transgressiveness. Primerjalna književnost 27, posebna št., 2004. 67–74. Arhivirano 2011-07-26 na Wayback Machine. (COBISS)
  • Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: Založba ZRC, 2004. (COBISS)
  • »Vrhunci stoletja« in založniki »za narodov blagor« (polemika). Sodobnost, 2004. 357–361. (COBISS) Dokument v dLib.
  • Kanonizacija »odsotnega« avtorja (The canonisation of an »absent« author). Kosovelova poetika (ur. Janez Vrečko, Boris A. Novak, Darja Pavlič). Primerjalna književnost 28, posebna št. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2005. 73–80, 205–213. (COBISS)
  • Cankar kot utemeljitelj profesionalnega pisatelja - umetnika. Slavistična revija, 2006. 391–404. (COBISS)
  • The writing of literary history and the empirical science of literature. Writing literary history: selected perspectives from Central Europe (ur. Darko Dolinar, Marko Juvan). Frankfurt am Main (etc.): Peter Lang, 2006. 169–179. (COBISS)
  • Profesionalizacija slovenskega literarnega proizvajalca: nekaj uvodnih opažanj. Primerjalna književnost, 2006. 125–140. (COBISS) Dokument v dLib.
  • Modeli slovenskega pisatelja. Sodobnost, 2007. 481–498. (COBISS)
  • Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu. Ljubljana: Založba ZRC, 2007. (COBISS)
  • Totalitarna in post-totalitarna cenzura: od trde k mehki? (Totalitarian and post-totalitarian censorship: from hard to soft?). Primerjalna književnost, 2008. 9–20, 167–178. (COBISS)
  • Early literary representations of national history and the »Slovene cultural syndrome«. History and its literary genres (ur. Vanesa Matajc, Gašper Troha, Gregor Pompe). Newcastle: Cambridge Scholars Publishing, 2008. 98–114. (COBISS)

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Lokalne volitve 2014 — 2014.
  2. ↑ ZRC SAZU[mrtva povezava]
  3. ↑ Predstavitev knjige na strani ZRC SAZU
  4. ↑ Zbrane pesmi Antona Podbevška
  5. ↑ »Slovensko društvo za primerjalno književnost«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. marca 2009. Pridobljeno 7. novembra 2008.
  6. ↑ »IGEL«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2008. Pridobljeno 7. novembra 2008.
  7. ↑ »ICLA«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2008. Pridobljeno 7. novembra 2008.
  8. ↑ »EAM«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2008. Pridobljeno 7. novembra 2008.
  9. ↑ Park
  10. ↑ »Arhiv kolumen«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. januarja 2009. Pridobljeno 7. novembra 2008.
  11. ↑ Založba Goga
  12. ↑ »Goga Musica«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2008. Pridobljeno 7. novembra 2008.
  13. ↑ »Univerza v Novi Gorici«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. oktobra 2008. Pridobljeno 11. novembra 2008.
  14. ↑ »Žabjak bend«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2009. Pridobljeno 7. novembra 2008.
  15. ↑ »Brina«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2008. Pridobljeno 7. novembra 2008.
  16. ↑ »Alenka Godec«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. avgusta 2008. Pridobljeno 7. novembra 2008.
  17. ↑ Lokalpatriot
  18. ↑ »Glasbena šola Marjana Kozine«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. oktobra 2008. Pridobljeno 9. novembra 2008.
  19. ↑ Jazzinty
  20. ↑ »Jazzon«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2008. Pridobljeno 7. novembra 2008.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marijan_Dović&oldid=6201357«