Manama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Manama
المنامة
Pogled vzdolž glavne obalne avenije
Pogled vzdolž glavne obalne avenije
Manama is located in Bahrajn
Manama
Manama
Lega mesta v Bahrajnu
Koordinati: 26°13′N 50°35′E / 26.217°N 50.583°E / 26.217; 50.583
Država Zastava Bahrajna Bahrajn
Guvernorat Prestolnica
Upravljanje
 • Guverner Hisham Bin Abdulrahman Bin Mohammed Al Khalifa
Površina
 • Mesto 30 km2
Prebivalstvo
 • Ocena (2010) 157.474
 • Gostota 5.200 preb./km2
 • Urbano (2015)[1] 411.000
 • Guvernorat prestolnice (2010) 329.510
Časovni pas UTC+3
Spletna stran www.capital.gov.bh

Manama (arabsko المنامة‎‎, Al Manāma) je glavno mesto Bahrajna in s približno 150.000 prebivalci ožjega mestnega območja (po oceni za leto 2001) največje naselje tega otoškega emirata v Perzijskem zalivu.[2][3] Hkrati je glavno mesto istoimenskega guvernorata v upravni delitvi Bahrajna in središče metropolitanskega območja, v katerem, živi več kot tretjina vseh Bahrajnčanov.

Stoji na polotoku na skrajnem severnem delu glavnega otoka in v zadnjem času slovi predvsem po megalomanskih gradbenih projektih, ki odražajo usmeritev kraljevine v globalno bančništvo in petični turizem. Med znamenitostmi so velika mošeja al-Fateh, ki je ena od največjih mošej na svetu in obsega kompleks zgradb, ki vključuje tudi narodno knjižnico.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najzgodnejši dokazi o človeški prisotnosti na severnem delu otoka, kjer je nekoliko blažje podnebje, segajo v bronasto dobo, vendar je bila poselitev večji del zgodovine razpršena po manjših vaseh. Proti koncu 18. stoletja se je pričela na tem delu poselitev koncentrirati zaradi dostopnosti pitne vode. Okrog izvirov je nastalo staro mestno jedro. Hkrati je bilo ustanovljeno sestrsko mesto Muharak v bližini, ki je prevzelo vodilno vlogo zaradi boljšega obrambnega položaja, Manama pa je služila kot dostopna točka in glavno pristanišče. Za razliko od starih muslimanskih mest drugod po regiji ni imela obzidja, edina fortifikacija zunaj starega mestnega jedra je bila trdnjava Kalat al-Bahrajn iz časa portugalske vladavine v 16. stoletju. Prebivalci so se pretežno ukvarjali s kmetijstvom, namakalni kanali, ki so jih izkopali takrat, pa tvorijo osnovo sedanjega cestnega omrežja. Kmalu se je razvilo tudi ribištvo in nabiranje biserov, mestno pristanišče je imelo širši regionalen pomen. Do leta 1905 je kljub občasnim epidemijam kolere in malarije Manama štela že 25.000 prebivalcev.[4]

Sedež britanske politične uprave (ok. 1900)
Mestna tržnica (suk) leta 1965

Do začetka prve svetovne vojne je ozemlje postopoma prešlo pod nadzor Britanskega imperija.[3] Kolonialni upravitelji, ki so izbrali Manamo za svoje regionalno središče, so uvedli strožji nadzor nad urbanističnim razvojem, kar se odraža v geometričnem vzorcu novih sosesk. Njihovo oblast je še utrdilo odkritje zalog nafte v 1930. letih, kar je radikalno spremenilo tradicionalne družbene odnose v mestu. V tem obdobju je zaradi vzpona mednarodne trgovine propadlo trgovanje z datlji in biseri. Opuščanje pridelave datljev je omogočilo novemu razredu premožnih trgovcev poceni priti do zemljišč. Ker je bilo mnogo zemlje na puščavskem robu mesta zdaj v zasebni lasti, se je občinska oblast lotila pridobivanja zemljišč za širitev infrastrukture z izsuševanjem vlažnih obalnih predelov (dodaten motiv je bila zajezitev širjenja nalezljivih bolezni). Na nekaterih delih so obalno črto z nasuvanjem komunalnih odpadkov premaknili za 200 m. Nov prostor so pretežno uporabili za izgradnjo javnih zgradb, pa tudi nekaj predmestnih naselij. Vzporedno je že od prihoda prvega avtomobila v mesto (1914) potekalo prestrukturiranje Maname z izgradnjo omrežja širokih avenij, ta vzorec so kmalu prevzela tudi druge arabske metropole, kot so Riad, Džeda, Kuvajt in Dubaj. Staro mestno jedro je medtem pričelo propadati.[4]

V začetku 1990. let so zaloge nafte pričele kopneti. Ekonomija emirata se je zato preusmerila v turizem in mednarodno bančništvo, odraz česar so megalomanski gradbeni projekti, kot so Bahrain Financial Harbour s parom 53-nadstropnih nebotičnikov v obliki jader, Bahrain World Trade Center in Al-Zamel Tower. Ti so skoncentrirani vzdolž obalne avenije kralja Faisala, glavne prometnice, ki povezuje Manamo z Muharakom in tamkajšnjim letališčem. Nastajajo tudi prestižne stanovanjske soseske, zabavišča in podobno okrog starega mestnega jedra, ki s tem še dodatno izgublja na pomenu.[4]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto stoji na manjšem polotoku ob severovzhodni obali največjega od 33 otokov, ki sestavljajo otoški emirat Bahrajn v Bahrajnskem zalivu na zahodni strani Perzijskega zaliva. Je središče cestnega omrežja, ki ga povezuje z ostalimi deli otoka in prek 25 kilometrov dolge poti kralja Fahda (serija mostov in nasipov) na vzhodu tudi s Saudovo Arabijo. S sosednjim Muharakom, kjer se nahaja tudi glavno mednarodno letališče, ga prav tako povezuje več mostov. Površje je ravninsko, zato ni ovir za širitev proti notranjosti.[4]

Panoramski posnetek Maname
Panoramski posnetek Maname

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Območje, kjer stoji Manama, ima suho puščavsko podnebje z izjemno visokimi poletnimi temperaturami in velikim sezonskim nihanjem.

Podnebni podatki - Manama (Mednarodno letališče Bahrajn) 1961–1990, ekstremi 1902–sedanjost
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 29,7 34,7 38,1 41,3 46,7 47,3 47,5 45,6 45,5 42,8 37,2 30,6 47,5
Povprečna visoka temperatura °C 20 21,2 24,7 29,2 34,1 36,4 37,9 38 36,5 33,1 27,8 22,3 30,1
Povprečna dnevna temperatura °C 17,2 18 21,2 25,3 30 32,6 34,1 34,2 32,5 29,3 24,5 19,3 26,5
Povprečna nizka temperatura °C 14,1 14,9 17,8 21,5 26 28,8 30,4 30,5 28,6 25,5 21,2 16,2 23
Rekordno nizka temperatura °C 2,7 7,9 10,9 10,8 18,7 18,4 25,3 21,8 18,9 18,8 11,7 6,4 2,7
Padavin mm 14,6 16 13,9 10 1,1 0 0 0 0 0,5 3,8 10,9 70,8
Povp. št. dni s padavinami (≥ 1.0 mm) 2 1,9 1,9 1,4 0,2 0 0 0 0 0,1 0,7 1,7 9,9
Povp. sončnih ur na mesec 226,3 221,2 238,7 255 306,9 339 331,7 331,7 312 303,8 261 226,3 3.353,6
Vir #1: NOAA,[5] Meteo Climat (rekordne temperature)[6]
Vir #2: Ministrstvo za promet (Bahrajn)[7]

Mednarodne povezave[uredi | uredi kodo]

Manama ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Annual Population of Urban Agglomerations with 300,000 Inhabitants or More in 2014, by Country, 1950-2030 (thousands), World Urbanization Prospects, the 2014 revision, Oddelek ZN za ekonomske in socialne zadeve. Opomba: upoštevana ocena za leto 2015. Pridobljeno 13.11.2017.
  2. "Manama". Britannica Online. Pridobljeno dne 15.11.2017. 
  3. 3,0 3,1 3,2 Cybriwsky, Roman A. (2013). "Malé". Capital Cities around the World. ABC-CLIO. str. 175–176. ISBN 9781610692489. 
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Ben Hamouche, Yasser (2008). "Manama: The Metamorphosis of an Arab Gulf City". V Elsheshtawy. The Evolving Arab City: Tradition, Modernity & Urban Development. Routledge. str. 184–217. ISBN 9781134128211. 
  5. "Bahrain International Airport Climate Normals 1961–1990". National Oceanic and Atmospheric Administration. Pridobljeno dne 5.4.2016. 
  6. "Station Bahrain" (francoščina). Meteo Climat. Pridobljeno dne 14.10.2016. 
  7. "World Weather Information Service – Bahrain/Manama". Svetovna meteorološka organizacija. Pridobljeno dne 18.9.2012. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]