M/t Lastovo

M/t Lastovo v splitski luki.

M/t Lastovo je eden izmed trajektov v floti reške Jadrolinije. Namenjen je vožnji na lokalnih linijah večinoma na splitskem plovnem območju.

Tehnične značilnosti

• dolžina: 72, 7 metrov
• širina: 13, 6 metra
• ugrez: 3, 7 metra
• hitrost: 15,5 vozlov
• število potnikov: 500
• število avtomobilov: 60

Zgodovina

Trajekt je bil zgrajen leta 1969 na Japonskem v ladjedelnici Kurushima Dock Co. Ltd. za japonskega ladjarja Shikoku Chuo Ferry Boat K.K. Plul je pod imenom Ishizuchi na liniji Kawanoe - Kobe. Leta 1978 ga je kupila reška Jadrolinija in od tedaj vozi pod njeno zastavo. Trajekt je bilo potrebno prepeljati v Jadransko morje. Naloga je bila zaupana kapitanu dolge plovbe Pasku Nadramiji, ki je bil na poti iz Japonske do Reke več kot mesec dni, in sicer med 15. aprilom in 24. majem 1978. Trajekt je bil po vpisu v jugoslovanski register ladij preimenovan, in sicer sprva v Partizanko, a še istega leta v Lastovo I. Kupljen je bil namreč za plovbo na liniji Split - Vela luka - Ubli na otoku Lastovo. Trajekt je bil redno vzdrževan, a je kljub temu avgusta 1993 v ladijski strojnici izbruhnil požar, ki je naredil veliko škodo. Nihče od potnikov in posadke ni bil poškodovan. Trajekt je bil zato odvlečen v Split, kjer so celo razmišljali o smotrnosti popravila oz. o razrezu v staro železo. A ker so bile tedaj na Hrvaškem vojne razmere, so trajekt vseeno popravili. V ladjedelnici Brodoremont Jadran so vgradili nove motorje in izvedli ostale popravke. Avgusta 1994 je ponovno zaplul. Leta 1998 je bil trajekt ponovno preimenovan; ob imenu je bila odstranjena številka I. Leta 2004 so v ladjedelnici Kraljevica prenovili še celotno notranjost (trije novi saloni za potnike, nove sanitarije, stopnišče, bife). Načrt prenove je izvedlo slovensko podjetje Smelt d.d. Leta 2012 sta bila odstanjena dva klasična rešilna čolna in zamenjana z gumenjaki.

Ker je navkljub svoji starosti še danes eden izmed najhitrejših lokalnih trajektov, v poletni sezoni pogosto pluje na linijah iz Splita proti Šolti, Braču, Visu, Korčuli in Lastovu.

Njegovi pomanjkljivosti pa sta danes prenizka višina garaže in v času poletnega povečanja števila avtomobilov premajhna kapaciteta vkrcanih vozil.

Glej tudi

• Jadrolinija