Lepontščina
Lepontščina | |
---|---|
Področje | Cisalpska Galija |
Obdobje | dokazano 550–100 pr. n. št. |
indoevropski
| |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-3 | xlp |
Seznam Linguist | xlp |
Glottolog | lepo1240 |
Lepontščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili keltski Leponti v severni Italiji, v rimski provinci Cisalpski Galiji (Gallia Cisalpina), kjer sicer obstajajo sledovi dveh starih keltskih jezikov: lepontskega in galskega. Lepontščina je najzgodnejša od njiju, medtem ko so galščino tja ponesli galski priseljenci od zgodnjega 4. stoletja pr. n. št. dalje. Od 2. stoletja pr. n. št. dalje so Rimljani to območje postopno romanizirali (Russell 1995: 5).
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Lepontščina pripada podskupini celinskih keltskih jezikov in je jezik P-keltskega tipa, enako kot galščina, galatščina in jeziki britanske veje, kar pomeni, da se je v njej prvotni praindoevropski in prakeltski glas *kw razvil v [p].
Lepontščina je tesno sorodna z galščino in jezikoslovci jo včasih štejejo celo za narečje slednje (Ball in Fife 1993: 43).
Pisava
[uredi | uredi kodo]Lepontski napisi so v luganski pisavi, ki je abecedna pisava in je ena od petih različic severnoetruščanske abecede. V to družino spadata tudi retijska in venetska pisava.
Značilnost luganske pisave je, da ne razlikuje med zvenečimi in nezvenečimi zaporniki; črka T na primer označuje tako glas /t/ kot /d/ (Ball in Fife 1993: 29).
Napisi
[uredi | uredi kodo]Najzgodnejši lepontski napisi izvirajo iz 6. stoletja pr. n. št. in so med najstarejšimi pisni viri keltskih jezikov. Po vsebini so večinoma nagrobni spomeniki, v manjšem številu tudi votivni napisi in napisi na kovancih.
Primer lepontskega napisa
[uredi | uredi kodo]Najpomembnejši keltski spomenik Cisalpske Galije je dvojezični latinsko-lepontski napis na kamnu iz Todija, ki izvira iz okoli leta 150 pr. n. št.
- latinsko: [ATEGNATEI DRUTEI F COI]SIS DRUTEI F FRATER EIUS MINIMUS LOCAVIT ET STATUIT
- lepontsko: ATEKNATI TRVTIKNI KARNITV ARTUAŠ KOISIS TRVTIKNOS
- slovensko: Coisis, sin Druta, je postavil (te) kamne za Ategnata, sina Druta.
(Russell 1995: 6, po Lejeune 1988)
Sklici
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Ball, Martin J.; Fife, James, ur. (1993). The Celtic Languages. London ; New York : Routledge. COBISS 37879296. ISBN 0-415-01035-7.
- Lejeune, Michel (1988). Recueil des inscriptions gauloises: II1 Textes gallo-étrusques. Textes gallo-latins sur pierre. Paris: CNRS (x1ve supplément à Gallia), 1988.
- Russell, Paul (1995). An Introduction to the Celtic Languages. London, New York : Longman. COBISS 38426881. ISBN 0-582-10082-8.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- v angleščini:
- Indo-European Database: The Lepontic language Arhivirano 2006-06-20 na Wayback Machine. Cyril Babaev.
- Lepontski in galski napisi severne Italije Adolfo Zavaroni.
- Víteliú: The Languages of Ancient Italy.
- v španščini:
- Linguae Imperii: Lepóntico Arhivirano 2005-03-16 na Wayback Machine.
- Lengua lepóntica Promotora Española de Lingüística.