Kranjska Gora
Kranjska Gora | |
|---|---|
 Kranjska Gora z Vitranca | |
  Kranjska Gora Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°29′7.37″N 13°47′13.59″E / 46.4853806°N 13.7871083°EKoordinati: 46°29′7.37″N 13°47′13.59″E / 46.4853806°N 13.7871083°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Kranjska Gora |
| Površina | |
| • Skupno | 44,680 km2 |
| Nadm. višina | 806,3 m |
| Prebivalstvo (2020)[2] | |
| • Skupno | 1.519 |
| • Gostota | 34 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 4280 Kranjska Gora |
| Zemljevidi | Najdi.si, Geopedia.si |
Kranjska Gora - Vaško jedro | |
| Lega | Občina Kranjska Gora |
| RKD št. | 9410 (opis enote)[3] |
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko. Okrog starega vaškega jedra je zgrajen nov, večinoma turistični del naselja s hoteli, počitniškimi stanovanji in hišami, rekreacijskimi objekti, trgovinami in žičnicami, ter smučarskimi progami in omrežjem kolesarskih in peš poti. Vse to daje Kranjski Gori z bližnjimi naselji Podkoren, Gozd Martuljek in Rateče podobo enotnega zgornjesavskega turističnega območja, pomembnega tako v letnem, kot tudi zimskem turizmu. Kranjska Gora je prizorišče pomembnih mednarodnih smučarskih tekmovanj v alpskem smučanju na Vitrancu in smučarskih skokih v Planici.
H Kranjski gori spadajo tudi turistično naselje Jasna (Naselje Ivana Krivca) ob istoimenskem jezeru ob cesti na Vršič ter dela glavnega naselja Čičare (Naselje Slavka Črneta) in Bezje ter Savsko naselje.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Zgornji del doline Save Dolinke je bil do 14. stoletja slabo poseljen; šele v začetku 14. stoletja so pričeli novonaseljenci v večji meri krčiti tamkajšne gozdove in jih spreminjati v kmetijska zemljišča. Kraj, ki se v starih listinah prvič omenja 1326 kot Chrainow je postal staro cerkveno in upravno središče za vasi od Podkorena do Srednjega vrha.
Naselje, ki je bilo v preteklih stoletjih precej odmaknjeno je postalo prometno dostopnejše, ko so 1870 zgradili železniško progo Jesenice - Trbiž, ki so jo opustili leta 1966. Z izgradnjo proge se je pričelo dnevno odhajanje delovne sile predvsem na Jesenice v tamkajšno železarno, istočasno pa tudi razvoj turizma. Med prvo svetovno vojno zgrajena cesta čez prelaz Vršič pa je olajšala dostop v gorski svet in dolino Soče.
8. aprila 1941 so kraj zasedle italijanske okupacijske enote, a so ga kmalu prepustile nemškemu okupatorju. Ta je začasno v njem naselil Nemce iz Ljubljane, ki so 1941 optirali za Nemčijo. Tik pred koncem vojne je prišlo do hudih bojev med partizani in umikajočo se nemško vojsko.
Kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]
V starem vaškem jedru današnje Kranjske Gore stoji cerkev Device Marije Vnebovzete, v starih listinah prav tako prvič omenjena leta 1326 kot podružnica radovljiške prafare, je 1630 postala župnijska cerkev. Poznogotska stavba ima zvezdasto obokan prezbiterij in pravokotno ladjo, ki je bila v 19. stoletja podaljšana do prvotno prosto stoječega zvonika, postavljenega okoli leta 1500.
Med posvetnimi stavbami je najbolje ohranjena 300 let stara Liznjekova domačija (Borovška cesta 63), v njej je ob »črni kuhinji« in ohranjenem razporedu prostorov zdaj etnografska zbirka. V starem delu naselja je na rojstni hiši pisatelja, avtorja priljubljenih zgodb o Kekcu, J. Vandota spominska plošča (Podbreg 27).
Znani ljudje povezani s krajem[uredi | uredi kodo]
- Franjo Kogoj, svetovno znani dermatovenerolog (1894-1983)
- Josip Lavtižar, zgodovinopisec, glasbenik, popotnik in potopisec (1851-1943)
Naravna dediščina[uredi | uredi kodo]
Ajdovska deklica je kamnita podoba deklice, ki je našla svoj odmev v ljudski pripovedki. Prisankovo okno v steni Prisanka je najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah in ena največjih naravnih odprtin na Slovenskem. Visoko je okoli 80 m in široko okoli 40 m. Gorski preval Vršič je najvišji cestni prelaz (1611 m) v Vzhodnih Julijskih Alpah ter naravna povezava med savsko in soško dolino.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016.
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9410". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kranjska Gora |
 |
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodič, ki se nanaša na: Kranjska Gora |
- Kranjska Gora na uradnem turističnem portalu Slovenia.info
- Kranjska gora na portalu Kraji - Slovenija
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
