Kranjska Gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kranjska gora)
Jump to navigation Jump to search
Kranjska Gora
Kranjska Gora z Vitranca
Kranjska Gora z Vitranca
Kranjska Gora is located in Slovenija
Kranjska Gora
Kranjska Gora
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°29′7.37″N 13°47′13.59″E / 46.4853806°N 13.7871083°E / 46.4853806; 13.7871083Koordinati: 46°29′7.37″N 13°47′13.59″E / 46.4853806°N 13.7871083°E / 46.4853806; 13.7871083
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Gorenjska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Kranjska Gora
Površina[1]
 • Skupno 44,680 km2
Nadmorska višina 806,3 m
Prebivalstvo (2018)[2]
 • Skupno 1.491
 • Gostota 33 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 4280 Kranjska Gora
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Kranjska Gora - Vaško jedro
Lega Občina Kranjska Gora
RKD št. 9410 (opis enote)[3]

Kranjska Gora je naselje, središče občine Kranjska Gora.

Kranjska Gora je pomembno turistično in zimskošportno središče v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko. Okrog starega vaškega jedra je zgrajen nov, večinoma turistični del naselja s hoteli, počitniškimi stanovanji in hišami, rekreacijskimi objekti, trgovinami in žičnicami, ter smučarskimi progami in omrežjem kolesarskih in peš poti. Vse to daje Kranjski Gori z bližnjimi naselji Podkoren, Gozd Martuljek in Rateče podobo enotnega zgornjesavskega turističnega območja, pomembnega tako v letnem, kot tudi zimskem turizmu. Kranjska Gora je prizorišče pomembnih mednarodnih smučarskih tekmovanj v alpskem smučanju na Vitrancu in smučarskih skokih v Planici.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgornji del doline Save Dolinke je bil do 14. stoletja slabo poseljen; šele v začetku 14. stoletja so pričeli novonaseljenci v večji meri krčiti tamkajšne gozdove in jih spreminjati v kmetijska zemljišča. Kraj, ki se v starih listinah prvič omenja 1326 kot Chrainow je postal staro cerkveno in upravno središče za vasi od Podkorena do Srednjega vrha.

Naselje, ki je bilo v preteklih stoletjih precej odmaknjeno je postalo prometno dostopnejše, ko so 1870 zgradili železniško progo Jesenice - Trbiž, ki so jo opustili leta 1966. Z izgradnjo proge se je pričelo dnevno odhajanje delovne sile predvsem na Jesenice v tamkajšno železarno, istočasno pa tudi razvoj turizma. Med prvo svetovno vojno zgrajena cesta čez prelaz Vršič pa je olajšala dostop v gorski svet in dolino Soče.

8. aprila 1941 so kraj zasedle italijanske okupacijske enote, a so ga kmalu prepustile nemškemu okupatorju. Ta je začasno v njem naselil Nemce iz Ljubljane, ki so 1941 optirali za Nemčijo. Tik pred koncem vojne je prišlo do hudih bojev med partizani in umikajočo se nemško vojsko.

Kulturna dediščina[uredi | uredi kodo]

Center Kranjske Gore

V starem vaškem jedru današnje Kranjske Gore stoji cerkev Device Marije Vnebovzete, v starih listinah prav tako prvič omenjena leta 1326 kot podružnica radovljiške prafare, je 1630 postala župnijska cerkev. Poznogotska stavba ima zvezdasto obokan prezbiterij in pravokotno ladjo, ki je bila v 19. stoletja podaljšana do prvotno prosto stoječega zvonika, postavljenega okoli leta 1500.

Med posvetnimi stavbami je najbolje ohranjena 300 let stara Liznjekova domačija (Borovška cesta 63), v njej je ob »črni kuhinji« in ohranjenem razporedu prostorov zdaj etnografska zbirka. V starem delu naselja je na rojstni hiši pisatelja, avtorja priljubljenih zgodb o Kekcu, J. Vandota spominska plošča (Podbreg 27).

Naravna dediščina[uredi | uredi kodo]

Ajdovska deklica je kamnita podoba deklica,ki je našla svoj odmev v ljudski pripovedki. Prisankovo okno v steni Prisanka je najbolj znano naravno okno v Julijskih Alpah in ena največjih naravnih odprtin na Slovenskem. Visoko je okoli 80 m in široko okoli 40 m. Gorski preval Vršič je najvišji cestni prelaz (1611 m) v Vzhodnih Julijskih Alpah ter naravna povezava med savsko in soško dolino.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Največja naselja po površini". Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 24. marca 2016. 
  2. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2018". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2018. Pridobljeno dne 8. junija 2018. 
  3. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9410". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]