Kotromanići

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje


Kotromanići so bili bosanska vladarska dinastija, ki je vladala približno od leta 1250 do 1463. V Bosni so sprva vladali kot bani, pozneje kot kralji, ter 1459-ega leta v Srbiji kot despoti.

Poreklo[uredi | uredi kodo]

Poreklo še ni raziskano (obstajajo pa različne verzije, katere prikazujeta deli Orbinija in Mandića). Nekateri avtorji so prišli do sklepa, da so Kotromanići germanskega porekla, zaradi predloga -mann v njihovem imenu. Po nekih teorijah, naj bi izvirali iz krajev okrog Kutine.[1]

Vera[uredi | uredi kodo]

Po letu 1340 so vsi Kotromanići, razen Štefana Ostoje (ki je bil bogumil), vladali kot rimokatoličani. Vatikan in Ogrska sta neprenehoma vršili pritisk na njih zaradi njihovih verskih heretičnih nagnjenj. Tako so poskušali Bosno obvarovati pred križarskimi pohodi. Vendar pa so kljub vsemu temu na skrivaj še vedno vztrajali v bogumilstvu.[2]

Vladavina[uredi | uredi kodo]

Bosansko kraljestvo za časa vladavine Trvtka I. (obkroženo z rdečo črto).

Prvi poznan član dinastije, ban Prijezda I. je bil bratranec in naslednik bosanskega bana Mateja Ninoslava. Prijezdo so nasledili sinovi Prijezda II. in Štefan I., imenovan Kotroman, po katerem je dinastija dobila ime. Banovali so približno do konca 13. stoletja. Leta 1299 jih je zamenjal Mladen I., iz rodbine Šubićev.[1] Na koncu njegove vladavine ga je 1320. leta zamenjal Štefan II. Kotromanić, sin Štefana I., najprej kot vazal Mladena II., zatem pa že kot samostojen vladar (1322 – 1353).

V času njegovega vladanja se je Bosna znatno ozemeljsko povečala. Njegova hčer, Elizabeta Kotromanić se je poročila z ogrsko-hrvaškim kraljem Ludvikom I. Štefana II. je nasledil nečak (sin njegovega brata) Tvrtko I. (ban 1353 – 1377; kralj 1377 – 1391), najpomembnejši vladar te dinastije. V času njegove vladavine je bosanski plemiški sabor (stanak) za vladarje izbiral izključno pripadnike iz rodu Kotromanićev. Tokom vladavine Tvrtkovega naslednika Štefana Dabiše (1391 – 1395), se je zelo povečala moč bosanskih velikašev Hrvoja Vukčića Hrvatinića, Pavla Radinovića in Sandalja Hranića Kosače, ki so vplivali na izbiro bosanskih vladarjev. Leta 1393 je moral Dabiša v Đakovu podpisati pogodbo po kateri bi Bosna po njegovi smrti pripadla hrvaško-ogrskemu kralju Sigismundu.[3] Po kratki vladavini Dabiševe vdove Jelene Gruba (1395 – 1398), so na bosanski prestol prišli Štefan Ostoja (1398 – 1404, 1409 – 1418), Tvrtko II. (1404 – 1409, 1421 – 1443), Štefan Ostojić (1418 – 1421), Štefan Tomaš (1443 – 1461) in Štefan Tomašević (1461 – 1463).

Štefan Tomašević se je poročil z Jeleno Branković, edino hčerko srbskega vladarja Lazarja Brankovića. Za doto mu je prinesla oblast nad delom Srbije, zato ji je Tomašević vladal kot srbski despot (od kronanja z Jeleno, pa do padca Srbije pod osmansko oblast).

V toku cele zgodovine vladanja družine Kotromanić, so bili le-ti bolj ali manj povezani s hrvaško-ogrskim kraljem kot njegovi vazali. Glavna mesta njihovega vladanja so se nahajala v srednji Bosni, od doline reke Bosne do Vranduka in Lašve. Od pomembnejših krajev in utrdb so imeli v lasti Visoko, Sutjesko, Bobovac, Fojnico in Kreševo ter okoliška rudarska naselja. V tesni vezi s kraljem Ludvikom I. Ogrskim in srbskim knezom Lazarjem Hrabljenovićem, je Tvrtko I. porazil mogočnega srbskega velikaša Nikolo Altomanovića in s tem prevzel zahodni del njegovih ozemelj s Polimljem, ter gornje Podrinje, Gacko in še nekaj drugih mest. Leta 1377 je zavzel Trebinje, Konavle in Dračevico ter se razglasil za kralje Bosne in Srbije.[3] V 90-ih letih 14. stoletja je osvojil večino Dalmacije, razen Zadra, ter si privzel naslov kralj Hrvaške in Dalmacije.[3]

Replika sarkofaga svetega Simeona, v avli Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. V reliefu upodobljena smrt bosanskega bana Štefana II. Kotromanića v prisotnosti Sv. Simeona.

Padec Bosne in po padcu[uredi | uredi kodo]

Štefan Tomašević (1461 – 1463) je kraljevi sedež preselil iz Bobovca v Jajce, ki je bilo bolj zavarovano pred napredujočimi osmanskimi vpadi. Da bi si pridobil moč in veljavo je za pomoč zaprosil celo papeža Pija II. Ta je v Bosno poslal svoje odposlance, ki so meseca novembra v papeževem imenu Štefana okronali za kralja Bosne.[3] Naslednje leto je sklenil zavezo z ogrskim kraljem Matijo Korvinom in sultanu prenehal plačevati davke. Nato je sultan Mehmed II. Osvajalec, na pomlad 1463 poslal vojsko v Bosno. Kralj je pobegnil z dvora iz Jajca v Ključ, ki ga je obkolila turška vojska. Dinastija Kotromanićev je bila ukinjena z osmanskim zavzetjem Bosne leta 1463, ko je bil usmrčen zadnji bosanski kralj Štefan Tomašević. Skupaj z njim sta bila umorjena še njegov stric, Radivoj Ostojić in njegov bratranec (Radivojev najstarejši sin) Tvrtko. Moški člani dinastije, ki so preživeli padec Bosne, sta bila dva kraljeva vnuka Štefan Ostoja, ki ga pozneje sultan postavi za bosanskega beg (Ishak-beg Kraljević Simeon) (mlajši sin Ostojevega mladega nezakonskega sina, kralja Štefana Tomaša) in Matija (najmlajš sin Ostojevega starejšega sina Radivoja). A mogoče je, da je v trenutku napada na Bosno ostal živ še tretji Ostojin vnuk, Đurađ (srednji Radivojev sin). Simeon je bil odpeljan v Istanbul, sprejel islam, postal poznan kot Ishak-beg Kraljević in dobil v upravljanje neko provinco. Matija se v dokumentih zadnjič omenja leta 1465, Đurađa pa zadnjič zasledimo leta 1455, kar pomeni da je najbrž umrl še pred padcem Bosne. Leta 1465 je sultan nasproti bosanskemu kralju Nikoli Iloškemu, ki ga je imenoval kralj Korvin, postavil svojega kralja v Bosni, Matija Radivojevića, sina Radivoja Kotromanića, ki se je kot turški eksponat na oblasti obdržal do leta 1471.[3]


Vsi poznani Kotromanići[uredi | uredi kodo]

  • Prijezda I.
  • Štefan
  • Vuk Kotromanić
  • Katarina, hčerka bana Prijezde I.
  • Štefan I. Kotromanić
  • Prijezda II.
  • Jelena Kotromanić st.
  • Miroslav
  • Ninoslav Kotromanić
  • Štefan II. Kotromanić
  • Katarina, hčerka bana Štefana I.
  • Vladislav Kotromanić
  • Marija
  • Stanisalava
  • Ulirh
  • sin
  • sin
  • sin
  • sin
  • Vuk
  • Elizabeta Kotromanić
  • Katarina Kotromanić; celjska grofica
  • Tvrtko I. Kotromanić
  • Štefan Vuk
  • Štefan Dabiša
  • Marija Kotromanić
  • Tvrtko II. Kotromanić
  • Štefan Ostoja
  • Vuk Banić
  • Jelena Kotromanić
  • Stana Kotromanić
  • sin ?
  • dete ?
  • Štefan Ostojić
  • Radivoj Ostojić
  • Štefan Tomaš
  • Jelena
  • Štefan
  • Kujava
  • Tvrtko Radivojević Kotromanić
  • Đurađ Radivojević Kotromanić
  • Matija Radivojević
  • Štefan Tomašević
  • sin
  • sin
  • Sigismund Kotromanić
  • Katarina Tomašević
  • hči
  • Štefanija Kotromanić
  •  ?
  •  ?
  •  ?

Družinsko drevo Kotromanićev[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
zakonska zveza;
zakonski otroci
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
nezakonska zveza;
nezakonski otroci
 
 
 
 
 
Prijezda I.
* 1211 – † 1287
ban 1250 – 1287
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Prijezda II.
* 1233/1242 – † 1290
ban 1287 – 1290
 
 
 
Štefan I.
* 1242 – † 1314
ban 1287 – 1299
 
Elizabeta Nemanjić
* ok. 1270 – † 1331
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Štefan II.
* ? – † 1353
ban 1320 – 1353
 
Elizabeta Pjast
 
 
 
Vladislav
* ? – † 1354
 
Jelena Šubić
* 1306 – † 1378
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Katarina Celjska
* pred 1349 – † 1396
 
 
 
 
 
 
Štefan Dabiša
* ok. 1339 – † 1395
kralj 1391 – 1395
 
Jelena Gruba
* ? – † po marcu 1399
kraljica 1395 – 1398
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Elizabeta
* 1340 – † 1387
 
 
 
 
 
Herman II. Celjski
* ok. 1365 – † 1435
ban Hrvaške, Dalmacije in Slavonije, celjski grof 1385 – 1435
 
Tvrtko I.
* 1338 – † 1391
ban 1353 – 1377
kralj 1377 – 1391
 
Doroteja Bdinska
* 1355 – † 1390
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Marija Madžarska
* ok. 1371 – † 1395
anžujska kraljica Madžarske, Hrvaške in Dalmacije 1382 – 1395
 
Sigismund Luksemburški
* 1368 – † 1437
kralj Ogrske in Hrvaške 1387 – 1437
češki kralj 1419 – 1437
nemško-rimski cesar 1411 – 1437
 
Barbara Celjska
* 1391/92 – † 1451
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Kujava Radinović
* ok. 1385 – † 1434
kraljica Bosne 1399 – 1404
in 1409 – 1416
 
 
 
 
Ostoja
* ? – † 1418
kralj 1398 – 1404
in 1409 – 1418
 
Jelena Nelipčić
* ok. 1377 – † 1422
splitska vojvodinja 1401 – 1416
kraljica Bosne 1416 – 1418
 
 
Tvrtko II.
* pred 1382 – † 1443
kralj 1404 – 1409 in
1421 – 1443
 
Doroteja Gorjanska
* ? – † 1438
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ostojić
* ? – † pred aprilom 1422
kralj 1418 – 1421
 
Radivoj
* ok. 1410 – † 1463
protikralj 1433 – 1435
 
 
Vojača
* ok. 1417 – † pred 1463
nesojena kraljica Bosne
 
 
Tomaš
* ? – † 1461
kralj 1443 – 1461
 
bl. Katarina Kosača
* 1424/26 – 1478
kraljica 1446 – 1461
razglašena za blaženo, pokopana v Rimu
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Matija
* po 1450 – † po 1490
ugrabljen in odpeljan v Osmansko cesarstvo, Mehmed II. Osvajalec ga postavi za kralja Bosne (1463 – 1471), ki obstaja samo na papirju
 
Jelena Branković
* 1447 – † ok. 1500
srbska despotinja 1. april 1459 – 20. junij 1459
kraljica Bosne 10. julij 1461 – 5. junij 1463
 
Tomašević
* 1438 – † 1463
kralj 1461 – 1463
 
Ishak-beg Kraljević
(Sigismund Tomašević Kotromanić)
* 1450/56 – † ?
ugrabljen in odpeljan v Osmansko cesarstvo, sprejme islam, pozneje postane bosanski beg
 
Katarina Tomašević Kotromanić
* 1456/1459 – † 1464/1474
ugrabljena in odpeljana v Osmansko cesarstvo, sprejme islam, njeno muslimansko ime je bilo Tarihi Hanuma
 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • John Van Antwerp Fine: The Late Medieval Balkans, A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest, University of Michigan Press, 1987
  • Klaić Nada: Povijest Hrvata u srednjom vijeku, Zagreb: Globus, 1990 (Ljubljana: Delo), ISBN 86-343-0472-8 (ISBN 953-0-60573-0)
  • Vujić Antun (ur.): Opća i nacionalna enciklopedija u 20 svezaka, zv. XI, Zagreb: Pro leksis: Večernji list, 2005-2007 (Ljubljana: Mkt Print), ISBN 953-7224-11-2


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • [1] Kotromanići
  • [2] Encyclopædia Britannica online
  • [3] Hrvaški zgodovinski portal - politične razmere srednjeveške Bosne (3) – hiše in dinastije
  • HercegBosna.org - O poreklu Kotromanićev


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Vujić Antun (ur.): Opća i nacionalna enciklopedija u 20 svezaka, zv. XI, str. 199.
  2. ^ John Van Antwerp Fine, The Late Medieval Balkans, A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest, University of Michigan Press, 1987.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Klaić Nada: Povijest Hrvata u srednjom vijeku, Zagreb: Globus, 1990 (Ljubljana: Delo), str. 378, ISBN 86-343-0472-8.