Seznam bosanskih banov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prvi dokumentirani vladarji Bosne so bani. To ozemlje so upravljali kot vazali ogrskega kralja.

ime obdobje vladanja opombe soproga
Borić
(* Slavonija, okrog 1100 - † Slavonija, 1165)
1154 - 1164 Slavonski velikaš. Prvi imensko poznani ban Bosne. Oblast je izgubil v bitki z Bizantinci. Lavica Vukimirović
Bosna pod oblastjo bizantinskega carja Manuela I. Komnena (1164 - 1180).
Kulin
(* Slavonija, okrog 1145 - † 1204)
1180 - 1204 Zaščitnik bogumilov. Bosna v njegovem času zaživi v miru in ekonomskem blagostanju. Sprva vazal bizantinskega carja, pozneje kot vazal ogrskega kralja. Vojslava
Štefan Kulinić
(* ? - † Usora, 1336)
1204 - 1232 Sin bana Kulina. Aktivno sodeluje s papežem Gregorjem IX. v boju proti bogumilom. Očeta in mater obtoži bogumilstva, njih pripadnike prične izganjati iz Bosne, papež pošlje v Bosno inkvizitorje. Ljudstvo bana zasovraži in leta 1232 je prisiljen odstopiti s položaja.[1] Ancila
1 sin (Usorski knez Sebislav)
Matej Ninoslav
(* ? - † 1250)
1232 - 1250 Pristaš bogumilov. Pri bizantinskem (1238) in ogrskem (1244) kralju izzval vojaške pohode nad Bosno. Pozneje knez Splita. neznano
Prijezda I. Kotromanić
(* Ogrska, 1211 - † Slavonija, 8. maj 1287)
1250 - 1287 Ljudstvo ga zavrača zaradi spreobračanja naroda v rimokatoliško vero. Elizabeta Slavonska
Prijezda II. Kotromanić
(* Zemunik Donji, 1233/1242 - † Srebrenik, 1290)
1287 - 1290 Sin Prijezde I., vladal je do smrti skupaj s svojim bratom. ni bil poročen
Štefan I. Kotromanić
(* Zemunik Donji, 1242 - † Srebrenik, 1314)
1287 - 1299 Sin Prijezde I., do 1290 vladal skupaj s svojim bratom Prijezdo II., nato samostojno. Bil je pod vplivom svojega tasta, srbskega kralja Štefana Dragutina. Elizabeta Nemanjić
(imel je 3 sinove, 2 hčerki)
Mladen I. Šubić
(* 1255 - † 1304)
1299 - 1304 Njegov brat Pavel I. Šubić Bribirski mu je podelil naziv bosanskega bana. Umre v bitki proti bogumilom. neznano
Mladen II. Šubić
(* okrog 1270 - † Ogrska, 1341/43)
1304 - 1320 Nečak Mladena I., sin Pavla I. Šubića, od 1312 do 1320 tudi ban Hrvaške in Dalmacije. Od 1314 dalje ga naslednik Štefan II. ne priznava za bana Bosne. Poslednji ban iz družine Šubićev. neznano
Štefan II. Kotromanić
(* ? - † Mile (Visoko), september 1353)
1314 - 1353 Sin Štefana I. Za časa njegove vladavine je Bosna doživela največji obseg. Uspe vzpostaviti odlične diplomatske odnose z evropskimi dvori. Elizabeta Pjast
(ortenburška grofica in
bolgarska princesa)
(ima 1 hčerko)
Štefan Tvrtko I. Kotromanić
(* okrog 1338 - † Mile (Visoko), 10. marec 1391)
1353 - 1366
1367 - 26. oktober 1377
zatem kot prvi bosanski kralj
Sin Vladislava Kotromanića, vladavino začel pod regentstvom matere, Jelene Šubić. Mlajši brat Vuk ga izžene iz Bosne, vendar se s pomočjo ogrskega kralja vrne na oblast.
Njegova mlajša sestra je celjska grofica Katarina Celjska.
Doroteja Bolgarska
(2 sinova in mogoče še dva druga otroka)
Štefan Vuk Kotromanić
(* grad Bobovac (ali Srebrenik) 1345 - † Mile (Visoko), 1374)[2]
1366 - 1367 Sin Vladislava Kotromanića, bosanskega plemiča. Uprl se bratu Tvrtku I., ga izgnal na Ogrsko in za eno leto zavladal Bosni kot njen ban. neznano

Leta 1377 se ban Tvrtko I. okrona za kralja Bosne.

Za seznam njegovih naslednikov, glej seznam bosanskih kraljev.


  1. Enver Imamović: Korijeni Bosne i bosanstva: izbor novinskih članaka, predavanja sa javnih tribina, referata sa znanstvenih skupova i posebnih priloga, Sarajevo: Međunarodni centar za mir, 1995; COBISS.SI-ID: 87295490.
  2. Štefan Vuk Kotromanić se v listinah zadnjič omenja 8. decembra 1374, na dan kronanja njegovega brata Tvrtka I. Kotromanića in njegove soproge Doroteje Bolgarske.