Konkordatna kriza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Konkordatna kriza imenujejo zgodovinarji obdobje okoli podpisa konkordata med Svetim sedežem in Jugoslavijo. Vrhunec te krize je bila Krvava procesija 1937 v Beogradu.

Zgodovinsko ozadje[uredi | uredi kodo]

Pravosodni minister Auer je 1935 v Vatikanu – zlasti na prizadevanja Pija XI. - podpisal v imenu Jugoslavije konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi. Sam sporazum ni naletel na poseben odziv v javnosti.
Novembra 1936 je Namestništvo s knezom Pavlom na čelu izdalo ukaz, s katerim je pooblastilo vlado Stojadinović-Korošec-Spaho[1], da konkordat posreduje Ljudski skupščini na sprejetje. Decembra 1936 je »Arhijerejski sinod« poslal vladi memorandum s sporočilom, da Srbska pravoslavna Cerkev ne more privoliti v tak sklep. [2]
Vedno bolj je vrelo, ko je bilo treba konkordat potrditi v jugoslovanski skupščini. To je namreč naletelo na hud odpor pri patriarhu Varnavu in njegovi duhovščini, saj je bila dotlej Srbska pravoslavna Cerkev - kot izrazito »jugoslovanska« - privilegirana. [3] Za Novo leto 1937 je hotel izdati poslanico, v kateri je konkordat označil za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozval ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja zoper vojsko satansko“. V njej se trdi celo, da:

Посланица патријарха Варнаве о српској новој 1937. Години

[4]

Poslanica patriarha Varnava ob srbskem Novem letu 1937

…и сами Турци су се борили против латинске најезде на Балкан. И благодарећи Турцима, та најезда je устукнута.

…tudi sami Turki so se bojevali zoper latinsko prodiranje na Balkan. Njim se lahko zahvalimo, da je bil ta prodor zaustavljen.

V taki ostro polemični obliki - vsebuje še več sovražnega govora - je vsaj poslanica prišla v javnost. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so se razširile govorice, da je bil zastrupljen.

Krvava procesija[uredi | uredi kodo]

19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu; pravoslavno vodstvo je istega dne sklicalo prepovedani shod, ki naj bi bil namenjen za zdravje bolnega patriarha, a se je sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v Krvavo procesijo (Krvavo litijo). Tega dne je bil konkordat v skupščini sicer izglasovan, vendar zaradi Konkordatne krize nikoli ratificiran. [5] [6]
Po glasovanju v Skupščini je Sveti arhijerejski sinod [7] enoglasno sklenil, da izobči iz pravoslavja vse ministre in poslance pravoslavne vere, ki so dali svoj glas za konkordat; ker je skupščina pozneje popustila, je tudi pravoslavno vodstvo omililo svoje stališče in preklicalo izobčenje. [8]

Britanski zgodovinar Malcolm (*1956) je o teh balkanskih zdrahah dejal:

"Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." [9]

To je bil pravzaprav začetek konca Jugoslavije. Zato večina naših zgodovinarjev meni, da je bil spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov. [10]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Vlada Stojadinović – Korošec – Spaho (1935 – 1939) – najstabilniji period Bosne i Hercegovine u monarhističkoj Jugoslaviji". Bosnae info. 20. april 2017. Pridobljeno dne 1. marec 2018.
  2. "Konkordatska kriza". Skrivene istine. Pridobljeno dne 28. februar 2018.
  3. Varnava Rosić (10. IX. 1880 – 23. VlI. 1937) – patriarh Srbske pravoslavne Cerkve (1930 – 1937)
  4. "Посланица патријарха Варнаве о српској новој 1937. години". РАСЕН. 2018. Pridobljeno dne 28. februar 2018.
  5. "Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!". Kurir. 4. april 2016. Pridobljeno dne 28. februar 2018.
  6. Konkordatska kriza
  7. Sveti arhijerejski sinod - Sveta škofijska sinoda – najvišji zakonodavni in izvršni organ Srbske pravoslavne Cerkve
  8. "Karađorđevići i Vatikan". Srbin info. 23. december 2013. Pridobljeno dne 28. februar 2018.
  9. Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm
  10. "Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda". Politika. 18. julij 2017. Pridobljeno dne 28. februar 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(srbsko)
(hrvaško)
(srbohrvaško)
(bosansko)