Konkordatna kriza
Konkordatna kriza imenujejo zgodovinarji obdobje okoli podpisa konkordata med Svetim sedežem in Jugoslavijo. Vrhunec te krize je bila Krvava procesija 1937 v Beogradu.
Zgodovinsko ozadje[uredi | uredi kodo]
Pravosodni minister Auer je 1935 v Vatikanu – zlasti na prizadevanja Pija XI. - podpisal v imenu Jugoslavije konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi. Sam sporazum ni naletel na poseben odziv v javnosti.
Novembra 1936 je Namestništvo s knezom Pavlom na čelu izdalo ukaz, s katerim je pooblastilo vlado Stojadinović-Korošec-Spaho[1], da konkordat posreduje Ljudski skupščini na sprejetje. Decembra 1936 je »Arhijerejski sinod« poslal vladi memorandum s sporočilom, da Srbska pravoslavna Cerkev ne more privoliti v tak sklep. [2]
Vedno bolj je vrelo, ko je bilo treba konkordat potrditi v jugoslovanski skupščini. To je namreč naletelo na hud odpor pri patriarhu Varnavu in njegovi duhovščini, saj je bila dotlej Srbska pravoslavna Cerkev - kot izrazito »jugoslovanska« - privilegirana. [3] Za Novo leto 1937 je hotel izdati poslanico, v kateri je konkordat označil za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozval ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja zoper vojsko satansko“. V njej se trdi celo, da:
| Посланица патријарха Варнаве о српској новој 1937. Години | Poslanica patriarha Varnava ob srbskem Novem letu 1937 |
|---|---|
|
|
V taki ostro polemični obliki - vsebuje še več sovražnega govora - je vsaj poslanica prišla v javnost. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so se razširile govorice, da je bil zastrupljen.
Krvava procesija[uredi | uredi kodo]
19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu; pravoslavno vodstvo je istega dne sklicalo prepovedani shod, ki naj bi bil namenjen za zdravje bolnega patriarha, a se je sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v Krvavo procesijo (Krvavo litijo). Tega dne je bil konkordat v skupščini sicer izglasovan, vendar zaradi Konkordatne krize nikoli ratificiran. [5] [6]
Po glasovanju v Skupščini je Sveti arhijerejski sinod [7] enoglasno sklenil, da izobči iz pravoslavja vse ministre in poslance pravoslavne vere, ki so dali svoj glas za konkordat; ker je skupščina pozneje popustila, je tudi pravoslavno vodstvo omililo svoje stališče in preklicalo izobčenje. [8]
Britanski zgodovinar Malcolm (*1956) je o teh balkanskih zdrahah dejal:
- "Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937." [9]
To je bil pravzaprav začetek konca Jugoslavije. Zato večina naših zgodovinarjev meni, da je bil spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov. [10]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Vlada Stojadinović – Korošec – Spaho (1935 – 1939) – najstabilniji period Bosne i Hercegovine u monarhističkoj Jugoslaviji«. Bosnae info. 20. april 2017. Pridobljeno 1. marca 2018.
- ↑ »Konkordatska kriza«. Skrivene istine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2018. Pridobljeno 28. februarja 2018.
- ↑ Varnava Rosić (10. IX. 1880 – 23. VlI. 1937) – patriarh Srbske pravoslavne Cerkve (1930 – 1937)
- ↑ »Посланица патријарха Варнаве о српској новој 1937. години«. РАСЕН. 2018. Pridobljeno 28. februarja 2018.
- ↑ »Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom!«. Kurir. 4. april 2016. Pridobljeno 28. februarja 2018.
- ↑ Konkordatska kriza
- ↑ Sveti arhijerejski sinod - Sveta škofijska sinoda – najvišji zakonodavni in izvršni organ Srbske pravoslavne Cerkve
- ↑ »Karađorđevići i Vatikan«. Srbin info. 23. december 2013. Pridobljeno 28. februarja 2018.
- ↑ »Kratka povijest Bosne - Noel Malcolm« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. marca 2018. Pridobljeno 2. marca 2018.
- ↑ »Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda«. Politika. 18. julij 2017. Pridobljeno 28. februarja 2018.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- (srbsko)
- (hrvaško)
- (srbohrvaško)
- (bosansko)
- Karađorđevići i Vatikan
- Др. Ђоко Слијепчевић – Конкордат и смрт патријарха Варнаве
- Konkordatska kriza Arhivirano 2018-03-02 na Wayback Machine.
- Krvava litija (Konkordatska kriza)
- Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom
- Nikola Žutić: Vjerski liberalizam i jugoslavenstvo Patrijarha Varnave i Konkordatska kriza Arhivirano 2018-03-02 na Wayback Machine.
- Vlada Stojadinović – Korošec – Spaho (1935 – 1939) – najstabilniji period Bosne i Hercegovine u monarhističkoj Jugoslaviji
- Noel Malcolm: Bosna. Kratka povijest Arhivirano 2018-03-03 na Wayback Machine.
- Vreme br.863 19. jul 2007. 70 godina od "Krvave litije" Dan kada su letele kamilavke
- Посланица патријарха Варнаве о српској новој 1937. Години by Далибор Дрекић
- Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda
- Pogled: Konkordatska kriza u kraljevini Jugoslaviji 1937 godine i delatnost vladike Nikolaja u njeno vreme
- Nikola Žutić: Ivan Merz – svetitelj hrvatsva. Vatikan i Albanci u prvoj polovini XX veka, (do 1941). Srbija, Vatikan i Albanci u XX veku. Konvencija između Srbije i svete stolice. Beč: Srbija progoni katolike. Srpsko pravoslavlje i Anglikanska crkva. Položaj crkava u Kraljevini Jugoslaviji: Potpuna lojalnost SPC kruni. Konkordatska kriza
 | Ta zgodovinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
