Konkordatna kriza

Konkordatna kriza imenujejo zgodovinarji obdobje okoli podpisa konkordata med Svetim sedežem in Jugoslavijo. Vrhunec te krize je bila Krvava procesija 1937 v Beogradu.

Zgodovinsko ozadje

Pravosodni minister Auer je 1935 v Vatikanu – zlasti na prizadevanja Pija XI. - podpisal v imenu Jugoslavije konkordat, ki naj bi katoličane v pravicah izenačil s pravoslavnimi. Sam sporazum ni naletel na poseben odziv v javnosti.
Novembra 1936 je Namestništvo s knezom Pavlom na čelu izdalo ukaz, s katerim je pooblastilo vlado Stojadinović-Korošec-Spaho, da konkordat posreduje Ljudski skupščini na sprejetje. Decembra 1936 je »Arhijerejski sinod« poslal vladi memorandum s sporočilom, da Srbska pravoslavna Cerkev ne more privoliti v tak sklep.
Vedno bolj je vrelo, ko je bilo treba konkordat potrditi v jugoslovanski skupščini. To je namreč naletelo na hud odpor pri patriarhu Varnavu in njegovi duhovščini, saj je bila dotlej Srbska pravoslavna Cerkev - kot izrazito »jugoslovanska« - privilegirana. Za Novo leto 1937 je hotel izdati poslanico, v kateri je konkordat označil za pogodbo s „črnim poglavarjem črne internacionale“ in pozval ljudstvo, naj se dvigne kot „vojska božja zoper vojsko satansko“. V njej se trdi celo, da:

Посланица патријарха Варнаве о српској новој 1937. Години	Poslanica patriarha Varnava ob srbskem Novem letu 1937
…и сами Турци су се борили против латинске најезде на Балкан. И благодарећи Турцима, та најезда je устукнута.	…tudi sami Turki so se bojevali zoper latinsko prodiranje na Balkan. Njim se lahko zahvalimo, da je bil ta prodor zaustavljen.

V taki ostro polemični obliki - vsebuje še več sovražnega govora - je vsaj poslanica prišla v javnost. Oblasti so prepovedale tiskanje brošure, patriarh je nenadoma zbolel, pa so se razširile govorice, da je bil zastrupljen.

Krvava procesija

19. julija je bilo glasovanje o spornem sporazumu; pravoslavno vodstvo je istega dne sklicalo prepovedani shod, ki naj bi bil namenjen za zdravje bolnega patriarha, a se je sprevrgel v spopad z žandarmerijo, v Krvavo procesijo (Krvavo litijo). Tega dne je bil konkordat v skupščini sicer izglasovan, vendar zaradi Konkordatne krize nikoli ratificiran.
Po glasovanju v Skupščini je Sveti arhijerejski sinod enoglasno sklenil, da izobči iz pravoslavja vse ministre in poslance pravoslavne vere, ki so dali svoj glas za konkordat; ker je skupščina pozneje popustila, je tudi pravoslavno vodstvo omililo svoje stališče in preklicalo izobčenje.

Britanski zgodovinar Malcolm (*1956) je o teh balkanskih zdrahah dejal:

"Največja razdiralna sila v jugoslovanski politiki teh let je bil srbski nacionalizem: Srbi so, nahujskani od Pravoslavne cerkve, s hudimi demonstracijami uspeli preprečiti sklepanje "konkordata" med Jugoslavijo in Vatikanom leta 1937."

To je bil pravzaprav začetek konca Jugoslavije. Zato večina naših zgodovinarjev meni, da je bil spopad okoli konkordata predhodnica poznejših usodnih dogodkov.

Zunanje povezave

(srbsko)

(hrvaško)

(srbohrvaško)

(bosansko)

• Karađorđevići i Vatikan
• Др. Ђоко Слијепчевић – Конкордат и смрт патријарха Варнаве
• Konkordatska kriza
• Krvava litija (Konkordatska kriza)
• Krvava litija u Srbiji 1937. godine: Bitka protiv Konkordata sa Vatikanom
• Nikola Žutić: Vjerski liberalizam i jugoslavenstvo Patrijarha Varnave i Konkordatska kriza
• Vlada Stojadinović – Korošec – Spaho (1935 – 1939) – najstabilniji period Bosne i Hercegovine u monarhističkoj Jugoslaviji
• Noel Malcolm: Bosna. Kratka povijest
• Vreme br.863 19. jul 2007. 70 godina od "Krvave litije" Dan kada su letele kamilavke
• Посланица патријарха Варнаве о српској новој 1937. Години by Далибор Дрекић
• Krvavi svetosavski barjaci na ulicama Beograda
• Pogled: Konkordatska kriza u kraljevini Jugoslaviji 1937 godine i delatnost vladike Nikolaja u njeno vreme
• Nikola Žutić: Ivan Merz – svetitelj hrvatsva. Vatikan i Albanci u prvoj polovini XX veka, (do 1941). Srbija, Vatikan i Albanci u XX veku. Konvencija između Srbije i svete stolice. Beč: Srbija progoni katolike. Srpsko pravoslavlje i Anglikanska crkva. Položaj crkava u Kraljevini Jugoslaviji: Potpuna lojalnost SPC kruni. Konkordatska kriza