Knežak
Knežak | |
|---|---|
| Koordinati: 45°37′33.41″N 14°14′20.75″E / 45.6259472°N 14.2390972°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Primorsko-notranjska |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Ilirska Bistrica |
| Površina | |
| • Skupno | 12,00 km2 |
| Nadm. višina | 581,1 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 465 |
| • Gostota | 39 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6253 Knežak |
| Zemljevidi | |
Knežak - Vas | |
| Lega | Občina Ilirska Bistrica |
| RKD št. | 26154 (opis enote)[2] |
Knežak je kraško naselje z okoli 500 prebivalci ob regionalni cesti Pivka–Ilirska Bistrica. Leži na jugu reke Pivke v Občini Ilirska Bistrica.
V naselju se odcepi lokalna cesta proti gozdarskemu zaselku Mašun, na poti pa leži lepa vasica Koritnice. Prebivalci vasi se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom, zaposleni pa so tudi v lesni tovarni v Baču in Ilirski Bistrici, Pivki in Postojni.
Arheologija
[uredi | uredi kodo]Na okoliških hribih so zaradi ugodne lege že v prazgodovini in antiki nastale naselbine. V neposredni okolici so 4, nekoliko stran pa še 3 gradišča (blizu Šembij in Bač). Malo dlje na severu na lokaciji Čepna (791 mnm) je gradišče, kjer je ohranjenih še okoli 350 m obrambnih nasipov, predmete, ki so jih tu našli pa datirajo v starejšo železno dobo. Na vzhodni strani Knežaka je bilo gradišče na hribu Obroba (644 mnm). Manjše najdbe iz tega najdišča kažejo, da je bilo to naselje poseljeno v času halštatske dobe.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 26154«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.