Novokračine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Novokračine
Novokračine se nahaja v Slovenija
Novokračine
Novokračine
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°29′33.61″N 14°18′30.86″E / 45.4926694°N 14.3085722°E / 45.4926694; 14.3085722Koordinati: 45°29′33.61″N 14°18′30.86″E / 45.4926694°N 14.3085722°E / 45.4926694; 14.3085722
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPrimorsko-notranjska regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaIlirska Bistrica
Površina
 • Skupno4,64 km2
Nadm. višina
489,7 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno189
 • Gostota41 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Novokračine - Vas
LegaObčina Ilirska Bistrica
RKD št.16094 (opis enote)[2]

Novokračine so deloma obcestno, deloma gručasto naselje v Občini Ilirska Bistrica, ki stoji v skrajnem jugovzhodnem delu Brkinov.

Novokračine spadajo v občino Ilirska Bistrica in so od mesta Ilirska Bistrica oddaljene 15 km. Ležijo na skrajnem jugu Slovenije, ob mejnem prehodu Jelšane.

So 500 metrsko obcestno naselje s 443 prebivalci. (2002)

Najbližja povezava je prek flišnega hribovja Šušnjak (634 m) do Jelšan, ki jo imenujejo rimska cesta, čeprav ni videti znakov za to. Prek roba slepe doline pa je naravna povezava na Hrvaško proti Rupi. Znano je edino to, da so te ceste še iz časa Italijanov, ki so med vojnami vladali na našem ozemlju. Novokračine delimo na:

  1. jedro ob glavnem križišču cest, ki ga imenujemo Seravec,
  2. na zahodni strani je Pomoćinek,
  3. na vzhodu je Bezovljak,
  4. na severu pa Korta.

Imajo zavetno lego pod Goljakom (577 m), Kaličem (666 m) in Kičebrom (582 m). Naslonjene so na flišne griče (na spodnjih delih gričev je peščenjakova plast, zgoraj pa laporna). Domačini imenujejo laporno kamnino črni kamen ali brdna zemlja. Zahodni del vasi pa je na apnencih, ki ga domačini imenujejo griški ali beli kamen, oz. griška zemlja. Travniki in njive so na mokrotnih tleh v dnu doline, pobočja pa prekrivajo obsežni listnati gozdovi.

Ena od značilnosti Novokračin je tudi, da je vas stisnjena, zbita pod pobočje. Lahko rečemo, da je tako zaradi varčevanja s plodno zemljo. Pobočja jih ščitijo pred burjo. Hiše so obrnjene v prisojno smer, oziroma na polje.

Glavna polja so na jugu, pod vasjo. To so Dolge njive, Podjavorje, Široke njive, Podklančič in Ropača v skrajnem južnem kotu slepe doline. Tu vaščani sadijo predvsem krompir, koruzo in žito. Med njivami in travniki je mnogo sadnih dreves, zlasti jablan.

Kmetje pa so ustvarili tudi terase za lažji način obdelovanja površine.Na nastanek teras je v veliki meri vplivalo podnebje. Pogosta deževja so povzročila erozijo tal (izpiranje). Močni nalivi so po pobočjih odnašali rodovitno plast zemlje. Proti temu so se naši kmetje branili s terasastim načinom obdelovanj zemlje. Po obliki se terase med seboj razlikujejo, odvisno od nagiba pobočja in od vrste kultur. Na Slovenskem so najpogostejše sadjarsko – vinogradniške in vrtnarske.

Vinogradniške so popolnoma opuščene že od konca 19. stol., ko je vinsko trto napadla bolezen. Na prisotnost vinske trte spominjajo le še imena (Brajdice).

S kamni so utrjevali terase, zidove, ki so preprečevali drsenje zemlje.

Danes se večina teras ruši. Predvsem zaradi nemarnosti ali celo odstranjevanja kamna iz nevednosti.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16094". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]