Karlo Maslo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Karlo Maslo - Drago
Rojstvo21. julij 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})
Ostrožno Brdo, Avstro-Ogrska
Smrt23. avgust 1988({{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (76 let)
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg Celje, Socialistična federativna republika Jugoslavija
PripadnostNarodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije
Aktivna leta1941 - 1945
Poveljstvakomandir čete
komandant bataljona
komandant odreda
komandant Kosovelove brigade
Oboroženi
konflikti
Druga svetovna vojna
Odlikovanjapartizanska spomenica 1941
red narodnega heroja

Karlo Maslo ' (partizansko ime Drago), slovenski kmet, partizan in narodni heroj, * 21. julij 1912, Ostrožno Brdo, † 23. avgust 1988, Celje.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v kmečki družini na Ostrožnem Brdu pri Ilirski Bistrici. Leta 1935 je bil vpoklican v italijansko vojsko. Po italijanskem napadu na Etiopijo je 1936 pobegnil iz vojske in zbežal v Jugoslavijo. Po obljubljeni amnestiji aprila 1937 se je vrnil v Italijo, vendar so ga fašistične oblasti zaprle in obsodile na zaporno kazen. Kazen je prestajal v Trstu in vojaškem zaporu Geata severno od Neaplja. Po odsluženi kazni je moral k vojakom, najprej v Bonevento, nato pa v Imperio pri Genovi. Oktobra 1941 je dobil bolniški dopust, med okrevanjem pa je z Ervinom Dolganom 28. oktobra pri Kilovčah iztiril nemški vlak. To je bila prva partizanska akcija na Primorskem. Novembra 1941 se je vrnil v vojsko, a že decembra ponovno zbežal in se v Brkinih priključil Primorski partizanski četi. Bil je borec Dolganove skupine, katerega so fašistične oblasti lovile in zanj razpisale visoko nagrado.[1] Sodeloval je v bojih na Nanosu, po preureditvi partizanskih enot 25. aprila 1942 pa je postal komandir Brkinske čete. Zaradi več uspešnih akcij je tržaški fašistični prefekt na Maslovo glavo razpisal visoko nagrado. Na sodnem procesu v Rimu pa je bil junija 1942 v odsotnosti obsojen na smrt. Naslednje leto je postal komandant 3. bataljona Južnoprimorskega odreda, po združitvi primorskih brigad in odhodu Gradnikove brigade v osrednjo Slovenijo pa komandant njenega 2. bataljona. Med nemško ofenzivo se je vrnil na Primorsko. Decembra 1943 je postal komandant Istrskega odreda. Na koncu vojne je bil komandant jurišnega bataljona 30. divizije in komandant Kosovelove brigade. Po osvoboditvi je delal v kmetijstvu in bil med drugim upravnik kmetijskega posestva pri Celju.[2] Karlo Maslo je nosilec partizanske spomenice. Za narodnega heroja je bil imenovan 27. novembra 1953. V narodnoosvobodilni borbi je sodelovalo sedem članov njegove družine. Sestra Kristina je bila prva primorska partizanka.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
  2. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002

Glej tudi[uredi | uredi kodo]