Kašmirska dolina

Kašmirska dolina Kashmir valley - angleško وادی کشمیر - urdujsko कश्मीर घाटी - hindijsko
Administrativno območje Indije
Kašmirska dolina (z oranžno mejo) prikazana v širšem Kašmirju
34°0′N 74°42′E
Država	Indija
Indijska zvezna država	Džamu in Kašmir
Okraji	Anantnag, Baramula, Budgam, Bandipore, Ganderbal, Kupvara, Kulgam, Pulvama, Šopian in Šrinagar.
Glavno mesto	Šrinagar
Upravljanje
• Vrsta	Zvezni teritorij Indije (Od 31. oktobra 2019)
• Regijski komisar	Baseer Ahmed Khan
Površina
• Skupno	15.948 km2
Dimenzije
• Dolžina	135 km
• Širina	32 km
Nadm. višina	1.620 m
Prebivalstvo  (2011)
• Skupno	6.907.622
Demonim	Kašmirci Košur (کوٗشُر po kašmirsko)
Časovni pas	UTC+5:30 (IST)
Koda ISO 3166	JK
Glavni jeziki	kašmirščina (večina), urdujščina (kot drugi jezik), paharski jezik, godžri jezik, šina
Narodnostne skupine	Kašmirci, Pahari, Gudžarji, Šina itd
Najvišja gora	Machoi Peak (5458 metrov)
Največje jezero	Vular (260 km2)
Najdaljša reka	Dželum (725 kilometrov)
Spletna stran	kashmirdivision.nic.in

Kašmirska dolina je dolina obkrožena z visokimi gorami v delu Kašmirja kot regije pod indijsko upravo. Dolina je na jugozahodu omejena s pogorjem Pir Pandžal, na severovzhodu pa z glavnim pogorjem Himalaje. Dolina je dolga okoli 135 km in široka 32 km. Odvodnjuje jo reka Dželum. Kašmirska dolina meji na jugu na administrativno pokrajino Džamu, na vzhodu pa na Ladak, t.i. Linija kontrole s sosednjim Pakistanom pa predstavlja mejo na severu in zahodu.

Po trditvah v Vedah je bila nekoč Kašmirska doline veliko jezero, imenovano Satisaras Sati ali Parvati po boginji plodnosti in spremljevalki Šive. Jezero je izsušil voditelj Nage imenovan Ananta, (okraj Anantnag se imenuje po njem) in je postal Kaš-mira po očetu Riši-Kašjapi. Mogulski vladar Džahangir je Kašmir imenoval "raj na zemlji".

Zgodovina

Regija Kašmirja je postala v prvi polovici prvega tisočletja pomemben center Hinduizem in nato nekaj kasneje tudi Budizem; končno pa se je v 9. stoletju prevladal Kašmirski Šaivizem. Leta 1339 je postal Šah Mir prvi muslimanski vladar Kašmirja, ki je začetnik Salatin-i-Kašmir ali Svati dinastije. Nato so muslimanski monarhi vladali Kašmirju naslednjih pet stoletij, vključno z Moguli, ki so vladali od leta 1526 do 1750, afganistanskim Durani cesarstvom, ki je Kašmirju vladala med leti 1751 in 1819. Tega leta so si Sikhi, pod vodstvom Randžit Singha, priključili Kašmir. Po porazu Sikhov v Prva Anglo-Sikhovska vojna leta 1846 in nakupu regije s strani radže Džamuja Gulab Singha, po Amritsarski pogodbi od Britancev je Gulab Singh postal vladar nove države (kneževine) Džamu in Kašmir. Vladavina njegovih naslednikov pod tutorstvom britanske krone je trajala vse do leta 1947. Tega leta je maharadža ob soočanju z uporom v zahodnih okrajih države in ob invaziji Paštunskih plemen ogrožen od Pakistanskega Dominiona, je maharadža kneževine podpisal Instrument o pristopu, in priključitvi k Dominionu Indije. Posledično je prenesel oblast na ljudsko vlado, ki jo je vodil Šejk Abdulah.

Prebivalstvo

Mošeja v Šrinagarju

Glavne etnične skupine ali narodnostne skupnosti v Kašmirski dolini so Kašmirci, ki govorijo kašmirski jezik. Manjše etno-jezikovne skupine so še Gudždžarji in Bakarvali, ki v glavnem živijo ob gorskih pogorjih v dolini. V dolini je večina prebivalstva muslimanska, saj Islam kot religijo prakticira kar 97.16% prebivalcev. Preostali so Hindujci (1.84%), Sikhi (0.88%), Budisti (0.11%) ter drugi. Glavni jezik v dolini je kašmirščina in urdujščina, pri čemer je urdu uradni jezik. Veliko govorcev tega jezika pozna tudi angleščino kot drugi jezik.