Johannes Stöffler

Johannes Stöffler
Rojstvo	10. december 1452 Blaubeuren, Nemčija
Smrt	16. februar 1531 (78 let) Blaubeuren, Nemčija
Državljanstvo	Nemčija
Poklic	astronom, univerzitetni učitelj, matematik, astrolog, kartograf

Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.

Mladost in študij

Stöffler je končal samostansko šolo v Blaubernu. 21. aprila 1472 se je vpisal na novoustanovljeno Univerzo v Ingolstadtu, kjer je septembra 1473 prejel diplomo in januarja 1476 magisterij.

Službovanje in znanstveno delo

Po študiju je dobil mesto v justingenski župniji. Poleg duhovniških obveznosti se je ukvarjal z astronomijo, astrologijo in z izdelavo astronomskih inštrumentov, ur in nebesnih globusov. Dopisoval si je z vodilnimi renesančnimi humanisti, na primer z von Reuchlinom (1455–1522). Zanj je izdelal ekvatorij in pisal horoskope.

Leta 1507 je na pobudo vojvode Ulrika Württemberškega zasedel novoustanovljeno stolico za matematiko in astronomijo na Univerzi v Tübingenu. Tu se je izkazal kot odličen predavatelj in z izdajanjem knjig. Leta 1522 so ga izvolili za rektorja. Njegova najbolj znana učenca sta bila Melanchthon (1497–1560) in Münster (1488–1552).

V tem času je leta 1530 izbruhnila epidemija črne kuge, tako da so morali prestaviti univerzo na podeželje. Odšel je v Blauberen, kjer je za posledicami te bolezni umrl. Pokopali so ga v grobnici stolne cerkve (Stiftskirche) v Tübingenu.

Stöffler je napovedal konec sveta na dan 11. februarja 1524 v znamenju Rib zaradi velike vezave planetov. Temu je nasprotoval kardinal Middelburg.

Priznanja

Poimenovanja

Po njem se imenuje udarni krater na Luni Stöfler. Njegovi Lunini koordinati sta 41,1° južno; 6,0° vzhodno, premer 126 km in globina 2,8 km. Prav tako se po njem imenuje asteroid glavnega asteroidnega pasu 4283 Stöffler.

Dela

• 1493 – nebesni globus za konstanškega škofa. Ta njegov najpomembnejši izdelek hranijo v Germanskem narodnem muzeju (Germanisches Nationalmuseum (GNM)) v Nürnbergu,
• 1496 – astronomska ura za cerkvenega poslanika Konstanza,
• 1498 – nebesni globus za wormškega škofa,
• 1499 – almanah Almanach nova plurimis annis venturis inserentia, objavljen v sodelovanju z astronomom Jakobom Pflaumom iz Ulma, kot nadaljevanje Regiomontanovih efemerid. Almanah so veliko uporabljali. Do leta 1551 je doživel 13 izdaj in je zelo vplival na renesančno astronomijo,
• 1512 – knjiga o izdelavi in uporabi astrolaba Elucidatio fabricae ususque astrolabii, objavljena v 16. izdajah do leta 1620,
• 1514 – astronomske tabele Tabulae astronomicae,
• 1518 – predlog koledarske prenove Calendarium romanum magnum, ki so ga upoštevali pri izdelavi gregorijanskega koledarja.