Jefim Samojlovič Fradkin
| Jefim Samojlovič Fradkin | |
|---|---|
| Rojstvo | 30. november 1924 Ščadryn[d] |
| Smrt | 25. maj 1999 (74 let) Moskva |
| Bivališče |  Sovjetska zveza  Rusija |
| Narodnost | ruska |
| Področja | fizika |
| Ustanove | Fizikalni inštitut Lebedjeva |
| Disertacija | (1960) |
| Mentor doktorske disertacije | Vitalij Lazarevič Ginzburg[1] |
| Pomembne nagrade | Stalinova nagrada (1953) Tammova nagrada (1980) Diracova medalja (1988) zlata medalja Saharova (1996) |
| Partner | Rima Mihajlovna Fradkina |
Jefim Samojlovič Fradkin (rusko Ефим Самойлович Фрадкин), ruski fizik, * 24. februar 1924,[2][a] Ščedrin, Sovjetska zveza (sedaj Belorusija), † 25. maj 1999, Moskva, Rusija.
Fradkin je bil strokovnjak na področju fizike osnovnih delcev, kvantne teorije polja in kvantne statistike. Doktoriral je leta 1960 pod Ginzburgovim mentorstvom. Leta 1990 je postal član Sovjetske akademije znanosti.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Med letoma 1942 in 1947 je služboval v Rdeči armadi.[2] Sodeloval je pri izdelavi prve sovjetske vodikove bombe (RDS-6s).[3] Bil je eden od največkrat navajanih sovjetskih in ruskih fizikov.[4] V svojih delih so Fradkin, Batalin in Vilkoviski, Voronov in Tjutin razvili splošno metodo kvantizacije umeritvenih teorij splošne vrste.[5]
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Nagrade
[uredi | uredi kodo]Leta 1953 je prejel Stalinovo nagrado, leta 1980 kot prvi Tammovo nagrado, leta 1988 skupaj z Grossom Diracovo medaljo in leta 1996 zlato medaljo Saharova.
Izbrana dela
[uredi | uredi kodo]- Gitman, Dimitrij Maksimovič; Fradkin, Jefim Samojlovič; Švarcman, Šmarju Mordkovič (1991), Квантовая электродинамика с нестабильным вакуумом, Moskva: Nauka, ISBN 5-02-014342-1
- Fradkin, Jefim Samojlovič; Palchik, M. Ya. (1996), Conformal Quantum Field Theory in D-dimensions, Dordrecht: Kluwer
- Fradkin, Jefim Samojlovič (2007), Избранные труды по теоретической физике, Moskva: Nauka
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Navajajo tudi datum rojstva 30. november 1924.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Гинзбург Виталий Лазаревич (8.X.1916 – 8.XI.2009)«, Oddelek za teoretično fiziko I. Je. Tamma (v ruščini), 10. december 2009, pridobljeno 29. maja 2016
- ↑ 2,0 2,1 Prohorov (1969–1978).
- ↑ »Адское творение академика Сахарова // KP.RU«, Komsomolska pravda (v ruščini), 22. maj 2016, pridobljeno 29. maja 2016
- ↑ »Индекс цитируемости российских ученых«, Nezavisima gazeta (v ruščini), 14. maj 2003, pridobljeno 29. maja 2016
- ↑ »Эксклюзивные подробности пробного запуска Большого адронного коллайдера«, NanoNewsNet (v ruščini), 27. november 2009, pridobljeno 29. maja 2016
Viri
[uredi | uredi kodo]- Batalin, Igor A.; Isham, C.; Vilkovisky, G. A., ur. (1987), Quantum field theory and quantum statistics. Essays in honour of the 60. Birthday of E. S. Fradkin. 2 vol., Bristol: Hilger
- Hramov, Jurij Oleksijevič (1983), »Фрадкин Ефим Самойлович«, v Ahiezer, Aleksander Iljič (ur.), Физики: Биографический справочник (2. popr. in dopol. izd.), Moskva: Nauka, str. 280
- Prohorov, Aleksander Mihajlovič, ur. (1969–1978), »Фрадкин Ефим Самойлович«, [[Velika ruska enciklopedija|Большая советская энциклопедия]] (v ruščini) (3. izd.), Moskva: Sovetska enciklopedija
{{citation}}: Navzkrižje URL–ja in wikipovezave (pomoč)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Jefim Samojlovič Fradkin v reviji Uspehi fizičeskih nauk (rusko)
- Vajnšelbojm, Izak (2012), »Феномен Фрадкина«, Jevrejskoe slovo (v ruščini), 24 (584), arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. avgusta 2012, pridobljeno 30. maja 2016
- Vajnšelbojm, Izak (2011), »Гений из белорусского местечка«, ForumDaily.com (v ruščini), pridobljeno 29. maja 2016
- Фрадкин Ефим Самойлович, Ruska akademija znanosti (rusko)
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
