Irena Avsenik Nabergoj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Irena Avsenik Nabergoj
Portret
Irena Avsenik Nabergoj
Rojstvo 28. junij 1969({{padleft:1969|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:28|2|0}}) (48 let)
Jesenice
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic literarna zgodovinarka, antropologinja, umetnostna zgodovinarka, univerzitetna profesorica

Irena Avsenik Nabergoj, slovenska literarna zgodovinarka. * 28. junij 1969, Jesenice.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodila se je kot peta od devetih otrok na Koroški Beli pri Jesenicah. Naravoslovno-matematično srednjo šolo je obiskovala na Jesenicah in študij nadaljevala na Filozofski fakulteti, kjer je študirala slovenski jezik in književnost ter umetnostno zgodovino. Leta 1994 je postala profesorica slovenščine in umetnostne zgodovine. Leta 1998 je na Oddelku za slovenistiko FF Univerze v Ljubljani magistrirala iz literarne kritike in esejistike v reviji Meddobje (1954), 2004 pa doktorirala s področja slovenske književnosti, z disertacijo Greh, krivda, kazen in odpuščanje pri Ivanu Cankarju. Od otroštva se je posvečala glasbi, najprej igranju na violino, pozneje pa predvsem solističnemu petju. Leta 1986 je še kot dijakinja poučevala violino v Glasbeni šoli na Jesenicah ter vodila tamkajšnji otroški godalni orkester, v letih 1993–1995 pa se je ob študiju zaposlila kot solistka sopranistka v profesionalnem Slovenskem komornem zboru pod vodstvom Mirka Cudermana.

Po diplomi se je zaposlila kot lektorica-fonetičarka na Radioteleviziji Slovenija. Po doktoratu (2004) je bila krajše obdobje zaposlena na časniku Finance, nato pa se je vključila v raziskovalni program na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani (od leta 2004) in v raziskovalni projekt na Inštitutu za kulturno zgodovino (od leta 2006) na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Tam je tri leta tudi uspešno vodila raziskovalni projekt s področja literarnih ved v okviru Sekcije za interdisciplinarno raziskovanje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Irena Avsenik Nabergoj že od nastanka novogoriške Slovenistike predava na tamkajšnji Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Leta 2006 je na Univerzi v Novi Gorici postala docentka, 2011 izredna in 2017 redna profesorica za področje književnosti. Vzporedno s pedagoškim delom poteka tudi njeno raziskovalno delovanje. Tako je leta 2006 na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani prejela naziv znanstvene sodelavke. Leta 2011 je bila na ZRC SAZU izvoljena za višjo znanstveno sodelavko, leta 2013 pa jo je na podlagi soglasja Habilitacijske komisije UL senat Teološke fakultete izvolil v naziv višja znanstvena sodelavka za področje religiologije in religijske antropologije. Novembra 2015 je še drugič doktorirala, tokrat s področja bibličnih študij in judovstva na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. 7. marca 2015 je bila v Salzburgu sprejeta za redno članico Evropske akademije znanosti in umetnosti v razredu za Humanistične znanosti.

Delo[uredi | uredi kodo]

Zaposlena je na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (od leta 2006), na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani (od leta 1999) in na Univerzi v Novi Gorici (od leta 2006). Predava slovensko književnost in literarno teorijo, literaturo in etiko ter literarne vrste in zvrsti.

Raziskovalno sodeluje v projektih in programih na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, dopolnilno pa je zaposlena tudi kot višja znanstvena sodelavka Inštituta za kulturne študije na Univerzi v Novi Gorici. Je članica Slavističnega društva Slovenije, American Association of Teachers of Slavic and East European Languages (AATSEEL, ZDA), International Organization for the Study of the Old Testament (IOSOT, Leiden, Nizozemska), Institute for Medieval Studies (IMS, Univerza v Leedsu, Anglija), Society of Biblical Literature (Atlanta, ZDA). V okviru združenja AATSEEL je v ZDA imela predavanja v Filadelfiji, Chicagu, San Franciscu, Seattlu in v Bostonu. S predavanji je nastopila tudi na Hrvaškem, Češkoslovaškem (Karlova univerza v Pragi), Italiji (Univerza v Vidmu), na Madžarskem in v Angliji ter na kongresih IMC (International Medieval Congress) Univerza v Leedsu|Univerze v Leedsu.

Občasno študijsko biva na raziskovalnih ustanovah v tujini. Raziskovalno je delovala na École biblique et archéologique française v Jeruzalemu, kot Visiting Scholar na Univerzi v Cambridgeu in kot “Visiting researcher” Harvard College Library Univerze na Harvardu. Je mentorica več diplomskih nalog in doktorskim študentom na področju literarnih ved.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 je prejela Zoisovo priznanje[1] za pomembne dosežke na področju literarnih ved (državno odlikovanje).  

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Nagrada se podeljuje od leta 1998 naprej (do leta 1997 so se podeljevale Nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo). Ime je dobila po slovenskem podjetniku in raziskovalcu Žigi Zoisu. Podeljuje odbor, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije.

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Znanstvene monografije

  • Ljubezen in krivda Ivana Cankarja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005. (COBISS)
  • Tematologija : izbrana poglavja (učbenik, 2007)
  • Hrepenenje in skušnjava v svetu literature: Motiv Lepe Vide. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. (COBISS)
  • Longing, weakness and temptation: From myth to artistic creations. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing, 2009. (COBISS)
  • Mirror of reality and dreams: Stories and confessions by Ivan Cankar. Frankfurt am Main [etc.]: Peter Lang, 2008. (COBISS)
  • Literarne vrste in zvrsti : stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa, 2011
  • Politike reprezentacije v Jugovzhodni Evropi na prelomu stoletij, Ljubljana : Založba ZRC, 2011.
  • Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, Ljubljana , 2016

Znanstveni članki

  • Resničnost in fikcija v podobah ljubezni do matere v delih Ivana Cankarja. Riječ, časopis za filologiju 16/1 (2010). 169-184. (COBISS)
  • Jožef iz Egipta. Zgodba o Jožefu iz Egipta v svetovni in slovenski književnosti. Ljubljana: Študentska založba, 2010 (Scripta). [111]-127. (COBISS)
  • Izpovedna lirika Ljubke Šorli = La poesia lirica di Ljubka Šorli. "Uporno sem viharjem kljubovala": Mednarodni simpozij ob stoletnici rojstva Ljubke Šorli. Nova Gorica: Univerza, 2010. 4. (COBISS)
  • Tema zapeljevanja v izročilu starega Bližnjega vzhoda. Bogoslovni vestnik 69/3 (2009). 259-275. (COBISS)
  • Recepcija izročila o Lepi Vidi v Prekmurju in Slovenskem Porabju. Slovenski mikrokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2009 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije). [191]-203. (COBISS)
  • Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru [ocena knjige Janje Žitnik Serafin: Večkulturna Slovenija: Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Migracije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008]. Slavistična revija 57/3 (2009). 497-501. (COBISS)
  • Nasilje v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi in medbesedilni stiki z evropsko literaturo. Jezik in slovstvo 53/2 (mar.-apr. 2008). [33]-47. (COBISS)


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]