Imikvimod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Imikvimod
Klinični podatki
Blagovne znamkeAldara, drugo[2]
Sinonimi1-izobutil-1H-imidazo[4,5-c]kinolin-4-amin
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa698010
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
Način uporabetopično
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Razpolovni čas30 h (topični odmerek), 2 h (subkutani odmerek)
Identifikatorji
  • 3-(2-metilpropil)-3,5,8-triazatriciklo[7.4.0.02,6]trideka-1(9),2(6),4,7,10,12-heksaen-7-amin
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.131.047 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC14H16N4
Mol. masa240,31 g·mol−1
3D model (JSmol)
  • n3c1ccccc1c2c(ncn2CC(C)C)c3N
  • InChI=1S/C14H16N4/c1-9(2)7-18-8-16-12-13(18)10-5-3-4-6-11(10)17-14(12)15/h3-6,8-9H,7H2,1-2H3,(H2,15,17)
  • Key:DOUYETYNHWVLEO-UHFFFAOYSA-N

Imikvimód, med drugim pod zaščitenim imenom Aldara, je zdravilo ki se zaradi imunomodulatornega učinka uporablja za zdravljenje genitalnih bradavic, majhnih površinskih bazalnoceličnih karcinomov in aktiničnih keratoz na obrazu ali lasišču.[3][4][5] Njegov mehanizem delovanja ni povsem pojasnjen, kot imunomodulator pa se imikvimod vpleta v mnoge procese zaznavanja, preprečevanja rasti in uničevanja neoplastičnih celic.[6][7] Poročila o uspešnosti popolne ozdravitve so različna, od 45 % do 100 %.[6]

Uporablja se topično (lokalno na kožo na prizadeto področje), v obliki dermalne kreme, ki se nanaša nekajkrat tedensko. Odmerjanje in trajanje zdravljenja sta odvisna od indikacije in učinka.[5][6] Na mestu nanosa se pogosto pojavljajo lokalni neželeni učinki, kot so rdečina, bolečina in srbenje, lahko se pa pojavijo tudi sistemski neželeni učinki, na primer vročina, gripi podobni simptomi in utrujenost.[6][5]

Na trgu so že prisotna generična zdravila z imikvimodom..[2]

Klinična uporaba[uredi | uredi kodo]

Imikvimod je odobren za topično zdravljenje:

Genitalne bradavice[uredi | uredi kodo]

Imikvimod se v obliki kreme nanaša trikrat tedensko v obliki tankega sloja. Na koži mora ostati do 10 ur. Zdravljenje z imikvimodom traja, dokler ne izginejo vidne genitalne ali perianalne bradavice oziroma najdlje 16 tednov za vsako ponovitev bradavic.[5]

Bazalnocelični karcinom[uredi | uredi kodo]

Imikvimod se v obliki kreme nanaša petkrat tedensko v trajanju 6 mesecev. Nanaša se pred običajnim časom spanja in jo pustimo na koži za približno 8 ur. Odziv zdravljenega tumorja je potrebno oceniti 12 tednov po zaključku zdravljenja in če se zdravljeni tumor po tem obdobju ne kaže popolnega odziva, je treba uporabiti drugačno zdravljenje.[5]

Aktinične keratoze[uredi | uredi kodo]

Krema z imikvimodom se nanaša enkrat na dan pred spanjem na kožo prizadetega predela v dveh dva tedna trajajočih ciklusih zdravljenja, med katerima je praviloma dvotedensko obdobje premora brez zdravljenja. Med zdravljenjem lahko pride do prehodnega povečanja števila aktiničnih keratoz in zato odziva na zdravljenje ni mogoče ustrezno oceniti, dokler se lokalne kožne reakcije ne umirijo.[7]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Imikvimod ob topičnem nanosu povzroča lokalne neželene učinke, ki se verjetno pojavijo zaradi z imikvimodom pospešenega imunskega odziva in so pravzaprav pokazatelj učinkovanja zdravila. Kažejo se kot rdečina, srbenje, bolečine in celo erozije ter drugi znaki na mestu nanosa.[6][5] Pojavijo se lahko tudi sistemski neželeni učinki, kot so vročina, gripi podobni simptomi, glavobol, utrujenost ...[5]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Imikvimod je imunomodulator, ki se vmešava v mnoge procese zaznavanja, preprečevanja rasti in uničevanja neoplastičnih celic, vendar pa njegov mehanizem delovanja ni povsem pojasnjen.[6] Protitumorsko delovanje dosega preko več sinergističnih učinkov na imunološki ravni.[8] Stimulira prirojen imunski sistem preko aktivacije toličnih receptorjev 7, ki so sicer pomembni v prepoznavanju patogenov.[9][10] Imunske celice, ki jih aktivirajo tolični receptorji 7, izločajo citokine, zlasti interferon α (IFN-α), interlevkin 6 (IL-6) in tumorje nekrotizirajoči dejavnik alfa (TNF-α)).[11] Dokazano je tudi, da imikvimod po aplikaciji na kožo aktivira Langerhansove celice, ki zato migrirajo v lokalne bezgavke, kjer aktivirajo prirojen imunski sistem.[12] Aktivirajo tudi druge imunske celice, in sicer naravne celice ubijalke, makrofage in limfocite B.[12] Pripisujejo mu tudi neposreden antineoplastični učinek preko indukcije apoptoze v rakavih celicah.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Imiquimod topical Use During Pregnancy«. Drugs.com. 29. maj 2019. Pridobljeno 14. julija 2020.
  2. 2,0 2,1 Drugs.com Drugs.com international listings for imiquimod Dostopano: 14. 6. 2015.
  3. »Imiquimod Topical«. MedlinePlus. National Library of Medicine. Pridobljeno 2. junija 2021.
  4. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5520060/imikvimod?query=imikvimod&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 4. 2024.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 5,8 https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/2006/2006090113748/anx_13748_sl.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Aldara, Evropska agencija za zdravila, vpogled: 4. 4. 2024.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 Rogl-Butina, Mirjam, Bartenjev, Igor (2006). Kožni rak. Farmacevtski vestnik, letnik 57, str. 126-128.
  7. 7,0 7,1 https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/2012/20120823123822/anx_123822_sl.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Zyclara, Evropska agencija za zdravila, vpogled: 4. 4. 2024.
  8. Schön MP, Schön M (december 2007). »Imiquimod: mode of action«. The British Journal of Dermatology. 157 (Suppl 2): 8–13. doi:10.1111/j.1365-2133.2007.08265.x. PMID 18067624. S2CID 36643157.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. Walter A, Schäfer M, Cecconi V, Matter C, Urosevic-Maiwald M, Belloni B, in sod. (2013). »Aldara activates TLR7-independent immune defence«. Nature Communications. 4: 1560. Bibcode:2013NatCo...4.1560W. doi:10.1038/ncomms2566. PMID 23463003.
  10. Hemmi H, Kaisho T, Takeuchi O, Sato S, Sanjo H, Hoshino K, in sod. (Februar 2002). »Small anti-viral compounds activate immune cells via the TLR7 MyD88-dependent signaling pathway«. Nature Immunology. 3 (2): 196–200. doi:10.1038/ni758. PMID 11812998. S2CID 1694900.
  11. Bilu D, Sauder DN (november 2003). »Imiquimod: modes of action«. The British Journal of Dermatology. 149 (Suppl 66): 5–8. doi:10.1046/j.0366-077x.2003.05628.x. PMID 14616337. S2CID 41274637.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  12. 12,0 12,1 Miller RL, Gerster JF, Owens ML, Slade HB, Tomai MA (Januar 1999). »Imiquimod applied topically: a novel immune response modifier and new class of drug«. International Journal of Immunopharmacology. 21 (1): 1–14. doi:10.1016/s0192-0561(98)00068-x. PMID 10411278.