Hidroksizin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hidroksizin
Hydroxyzine.svg
Hydroxyzine-3d-sticks.png
Klinični podatki
Blagovne znamkeVistaril
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa682866
Nosečnostna
kategorija
  • AU: A
  • ZDA: C (možna škodljivost)
Način uporabeperoralno, i.m.
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • samo na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostvisoka (in vivo)
Vezava na beljakovine93%
Presnovaskozi ledvice
Razpolovni čas20,0 ± 4,1 h[1]
Izločanjes sečem, blatom
Identifikatorji
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.630 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
Formula212722
3D model (JSmol)

Hidroksizin (pod zaščitenima imenoma Vistaril, Atarax) je antihistaminik prve generacije, ki so ga prvič sintetizirali na Union Chimique Belge leta 1956, istega leta pa ga je v ZDA utržilo farmacevtsko podjetje Pfizer.[2] Je derivat piperazina, sintetična snov z antispastičnim (preprečuje krče) in antifibrilacijskim delovanjem (preprečuje fibrilacijo srca).[3]

Zaradi antagonističnega delovanja na različne receptorje v osrednjem živčevju izkazuje tudi izrazito anksiolitično, antiobsesivno in antipsihotično delovanje.[4] Danes se uporablja zlasti za simptomatsko lajšanje tesnobe in napetosti zaradi nevroze ter pri boleznih organskega izvora z izraženo tesnobnostjo. Zaradi antihistaminskega delovanja se lahko uporablja tudi za zdravljenje hude oblike srbenja, hiperalgezije ali slabosti zaradi potovalne bolezni.[5][6]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Poglavitni mehanizem delovanja hidroksizina je močan inverzni agonizem na histaminskih receptorjih H1 (Ki = 2 nM).[7][8][9][10] Za razliko od drugih antihistaminikov prve generacije izkazuje le zanemarljivo afiniteto do muskarinskih receptorjev (Ki = >10,000 nM) in zato ne povzroča klinično pomembnih antiholinergičnih učinkov.[8][9][10][11][12] Poleg antihistaminskega delovanja izkazuje tudi antagonistične učinke na receptorje 5-HT2A, (Ki = ~50 nM), D2 (Ki = 378 nM) in α1-adrenergične receptorje (Ki = ~300 nM).[8][9][11]

Njegovo anksiolitično delovanje je verjetno posledica antiserotonegičnih učinkov.[13][14] Drugi antihistaminiki brez zaviralnega učinka na serotoninske receptorje namreč ne izkazujejo tega delovanja.[14]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Hidroksizin lahko povzroči hudo omotico. Zaspanost običajno izzveni po nekaj dneh uporabe zdravila. Blažji neželeni učinki so suha usta, drhtavica in drugi neželeni gibi, zlasti pri visokih odmerkih.[15]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Simons FE; Simons KJ; Frith EM (1984). "The pharmacokinetics and antihistaminic of the H1 receptor antagonist hydroxyzine". The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 73 (1 Pt 1): 69–75. PMID 6141198.
  2. Shorter, Edward (2009). Before Prozac: the troubled history of mood disorders in psychiatry. Oxford [Oxfordshire]: Oxford University Press. ISBN 0-19-536874-6.
  3. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=hidroksizin od dne september 2022[slepa povezava] , Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 1. 2012.
  4. Schram, WS: "Use of hydroxyzine in psychosis". Dis Nerv Syst 20: 126 (1959).
  5. FDA DrugInfo: http://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/archives/fdaDrugInfo.cfm?archiveid=51459
  6. "Hydroxyzine Facts and Comparisons at Drugs.com".
  7. Gillard M; Van Der Perren C; Moguilevsky N; Massingham R; Chatelain P (2002). "Binding characteristics of cetirizine and levocetirizine to human H(1) histamine receptors: contribution of Lys(191) and Thr(194)". Molecular Pharmacology. 61 (2): 391–399. doi:10.1124/mol.61.2.391. PMID 11809864.
  8. 8,0 8,1 8,2 Snowman AM; Snyder SH (1990). "Cetirizine: actions on neurotransmitter receptors". The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 86 (6 Pt 2): 1025–1028. doi:10.1016/S0091-6749(05)80248-9. PMID 1979798.
  9. 9,0 9,1 9,2 Kubo N; Shirakawa O; Kuno T; Tanaka C (1987). "Antimuscarinic effects of antihistamines: quantitative evaluation by receptor-binding assay". Japanese Journal of Pharmacology. 43 (3): 277–282. doi:10.1254/jjp.43.277. PMID 2884340.
  10. 10,0 10,1 White RP; Boyajy LD (1960). "Neuropharmacological comparison of atropine, scopolamine, banactyzine, diphenhydramine and hydroxyzine". Archives Internationales De Pharmacodynamie et De Thérapie. 127: 260–273. PMID 13784865.
  11. 11,0 11,1 Haraguchi K; Ito K; Kotaki H; Sawada Y; Iga T (1997). "Prediction of drug-induced catalepsy based on dopamine D1, D2, and muscarinic acetylcholine receptor occupancies". Drug Metabolism and Disposition: the Biological Fate of Chemicals. 25 (6): 675–684. PMID 9193868.
  12. Orzechowski RF; Currie DS; Valancius CA (2005). "Comparative anticholinergic activities of 10 histamine H1 receptor antagonists in two functional models". European Journal of Pharmacology. 506 (3): 257–264. doi:10.1016/j.ejphar.2004.11.006. PMID 15627436.
  13. Olasov Rothbaum, Barbara; Stein, Dan J.; Hollander, Eric (2009). Textbook of Anxiety Disorders. American Psychiatric Publishing, Inc. ISBN 1-58562-254-0.
  14. 14,0 14,1 Lamberty Y; Gower AJ (2004). "Hydroxyzine prevents isolation-induced vocalization in guinea pig pups: comparison with chlorpheniramine and immepip". Pharmacology, Biochemistry, and Behavior. 79 (1): 119–124. doi:10.1016/j.pbb.2004.06.015. PMID 15388291.
  15. http://www.ehow.com/facts_5525129_side-effects-hydroxyzine-hcl.html, vpogled: 1. 1. 2012.