Hidroklorotiazid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hidroklorotiazid
Hydrochlorothiazide.svg
Hydrochlorothiazide-from-xtal-3D-balls.png
Sistematično (IUPAC) ime
6-kloro-1,1-diokso-3,4-dihidro-2H-1,2,4-benzotiadiazin-7-sulfonamid
Klinični podatki
Blagovne znamke Apo-hydro, drugi
AHFS/Drugs.com monograph
MedlinePlus a682571
Nosečnostna
kategorija
  • B (D pri uporabi v zdravljenju nosečnostne hipertenzije)
Način uporabe peroralno (kapsule, tablete, peroralna raztopina)
Legal status
Pravni status
  • ℞ (Le na recept)
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost različna (v povprečju okoli 70)
Presnova v zelo majhnem obsegu[1]
Razpolovni čas 5,6–14,8 h
Izločanje primarno skozi ledvice (> 95 % v nespremenjeni obliki)
Identifikatorji
Številka CAS 58-93-5
Oznaka ATC C03AA03 (WHO)
PubChem CID 3639
IUPHAR/BPS 4836
DrugBank DB00999
ChemSpider 3513
UNII 0J48LPH2TH
KEGG D00340
ChEBI CHEBI:5778
ChEMBL CHEMBL435
Kemični podatki
Formula C7H8ClN3O4S2
Mol. masa 297,74 g/mol

Hídroklorotiazíd (tudi hidroklortiazid) je diuretik (učinkovina, ki povečuje izločanje seča) iz skupine tiazidov, ki se uporablja za lajšanje edemov in kot zdravilo proti povišanem krvnem tlaku (antihipertenziv).[2][3] Med drugim se uporablja tudi za zdravljenje insipidusnega diabetesa in renalne tubulne acidoze ter zmanjševanje tveganja za nastanek ledvičnih kamnov z bolniki s hiperkalciurijo (povišanimi ravnmi kalcija v seču).[3] Za zdravljenje povišanega krvnega tlaka ga številne klinične smernice uvrščajo med zdravila izbora.[3][4] Uporablja se z zaužitjem (peroralno) in se lahko za povečanje učinka kombinira z drugimi zdravili za zniževanje krvnega tlaka, pogosto v isti tableti.[3]

Med možne neželene učinke spadajo poslabšanje ledvične funkcije, motnje elektrolitov (zlasti hipokaliemija, redkeje hiponatremija), putika, povišane ravni krvnega sladkorja (hiperglikemija) in ortostatska hipotenzija.[3] Poročajo, da se preobčutljivost za hidroklorotiazid pogosteje pojavlja pri posameznikih s preobčutljivostjo za sulfonamide, vendar povezava ni dokazana.[3] Lahko se uporablja med nosečnostjo, vendar ni zdravilo izbora pri tej skupini bolnic.[3]

Hidroklortiazid kot tiazidna učinkovina zavira ledvično sposobnost zadrževanja vode.[3] Posledično se zniža prostornina krvi, zato se manj krvi vrača v srce in se s tem zmanjša minutni volumen srca.[5] Dolgoročno naj bi prišlo tudi do zmanjšanja perifernega žilnega upora.[5]

Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Beermann B, Groschinsky-Grind M, Rosén A (1976). "Absorption, metabolism, and excretion of hydrochlorothiazide". Clin Pharmacol Ther 19 (5 (Pt 1)): 531–7. 
  2. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518507/hidroklorotiazid?query=hidroklorotiazid&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 3. 2017.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 "Hydrochlorothiazide". The American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno dne 30. 11. 2016. 
  4. ^ Wright, JM; Musini, VM (8. 7. 2009). "First-line drugs for hypertension.". The Cochrane database of systematic reviews (3): CD001841. PMID 19588327. doi:10.1002/14651858.CD001841.pub2. 
  5. ^ 5,0 5,1 Duarte JD, Cooper-DeHoff RM (June 2010). "Mechanisms for blood pressure lowering and metabolic effects of thiazide and thiazide-like diuretics". Expert Rev Cardiovasc Ther 8 (6): 793–802. PMC 2904515. PMID 20528637. doi:10.1586/erc.10.27. 
  6. ^ "WHO Model List of Essential Medicines (19th List)" (PDF). World Health Organization. april 2015. Pridobljeno dne 8. 12. 2016.