Hidroklorotiazid

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hidroklorotiazid
Hydrochlorothiazide.svg
Hydrochlorothiazide-from-xtal-3D-balls.png
Klinični podatki
Blagovne znamkeApo-hydro, drugi
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa682571
Nosečnostna
kategorija
  • B (D pri uporabi v zdravljenju nosečnostne hipertenzije)
Način uporabeperoralno (kapsule, tablete, peroralna raztopina)
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • ℞ (Le na recept)
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostrazlična (v povprečju okoli 70)
Presnovav zelo majhnem obsegu[1]
Razpolovni čas5,6–14,8 h
Izločanjeprimarno skozi ledvice (> 95 % v nespremenjeni obliki)
Identifikatorji
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.367 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC7H8ClN3O4S2
Mol. masa297,74 g/mol
3D model (JSmol)

Hídroklorotiazíd (tudi hidroklortiazid) je diuretik (učinkovina, ki povečuje izločanje seča) iz skupine tiazidov, ki se uporablja za lajšanje edemov in kot zdravilo proti povišanem krvnem tlaku (antihipertenziv).[2][3] Med drugim se uporablja tudi za zdravljenje insipidusnega diabetesa in renalne tubulne acidoze ter zmanjševanje tveganja za nastanek ledvičnih kamnov z bolniki s hiperkalciurijo (povišanimi ravnmi kalcija v seču).[3] Za zdravljenje povišanega krvnega tlaka ga številne klinične smernice uvrščajo med zdravila izbora.[3][4] Uporablja se z zaužitjem (peroralno) in se lahko za povečanje učinka kombinira z drugimi zdravili za zniževanje krvnega tlaka, pogosto v isti tableti.[3]

Med možne neželene učinke spadajo poslabšanje ledvične funkcije, motnje elektrolitov (zlasti hipokaliemija, redkeje hiponatremija), putika, povišane ravni krvnega sladkorja (hiperglikemija) in ortostatska hipotenzija.[3] Poročajo, da se preobčutljivost za hidroklorotiazid pogosteje pojavlja pri posameznikih s preobčutljivostjo za sulfonamide, vendar povezava ni dokazana.[3] Lahko se uporablja med nosečnostjo, vendar ni zdravilo izbora pri tej skupini bolnic.[3]

Hidroklortiazid kot tiazidna učinkovina zavira ledvično sposobnost zadrževanja vode.[3] Posledično se zniža prostornina krvi, zato se manj krvi vrača v srce in se s tem zmanjša minutni volumen srca.[5] Dolgoročno naj bi prišlo tudi do zmanjšanja perifernega žilnega upora.[5]

Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Beermann B, Groschinsky-Grind M, Rosén A (1976). "Absorption, metabolism, and excretion of hydrochlorothiazide". Clin Pharmacol Ther. 19 (5 (Pt 1)): 531–7.
  2. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518507/hidroklorotiazid?query=hidroklorotiazid&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 3. 2017.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 "Hydrochlorothiazide". The American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno dne 30. 11. 2016.
  4. Wright, JM; Musini, VM (8. 7. 2009). "First-line drugs for hypertension". The Cochrane database of systematic reviews (3): CD001841. doi:10.1002/14651858.CD001841.pub2. PMID 19588327.
  5. 5,0 5,1 Duarte JD, Cooper-DeHoff RM (June 2010). "Mechanisms for blood pressure lowering and metabolic effects of thiazide and thiazide-like diuretics". Expert Rev Cardiovasc Ther. 8 (6): 793–802. doi:10.1586/erc.10.27. PMC 2904515. PMID 20528637.
  6. "WHO Model List of Essential Medicines (19th List)" (PDF). World Health Organization. april 2015. Pridobljeno dne 8. 12. 2016.