Hidroklorotiazid
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Apo-hydro, drugi |
AHFS/Drugs.com | monograph |
MedlinePlus | a682571 |
Nosečnostna kategorija |
|
Način uporabe | peroralno (kapsule, tablete, peroralna raztopina) |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status |
|
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | različna (v povprečju okoli 70) |
Presnova | v zelo majhnem obsegu[1] |
Razpolovni čas | 5,6–14,8 h |
Izločanje | primarno skozi ledvice (> 95 % v nespremenjeni obliki) |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
IUPHAR/BPS | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.000.367 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C7H8ClN3O4S2 |
Mol. masa | 297,74 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Hídroklorotiazíd (tudi hidroklortiazid) je diuretik (učinkovina, ki povečuje izločanje seča) iz skupine tiazidov, ki se uporablja za lajšanje edemov in kot zdravilo proti povišanem krvnem tlaku (antihipertenziv).[2][3] Med drugim se uporablja tudi za zdravljenje insipidusnega diabetesa in renalne tubulne acidoze ter zmanjševanje tveganja za nastanek ledvičnih kamnov z bolniki s hiperkalciurijo (povišanimi ravnmi kalcija v seču).[3] Za zdravljenje povišanega krvnega tlaka ga številne klinične smernice uvrščajo med zdravila izbora.[3][4] Uporablja se z zaužitjem (peroralno) in se lahko za povečanje učinka kombinira z drugimi zdravili za zniževanje krvnega tlaka, pogosto v isti tableti.[3]
Med možne neželene učinke spadajo poslabšanje ledvične funkcije, motnje elektrolitov (zlasti hipokaliemija, redkeje hiponatremija), putika, povišane ravni krvnega sladkorja (hiperglikemija) in ortostatska hipotenzija.[3] Poročajo, da se preobčutljivost za hidroklorotiazid pogosteje pojavlja pri posameznikih s preobčutljivostjo za sulfonamide, vendar povezava ni dokazana.[3] Lahko se uporablja med nosečnostjo, vendar ni zdravilo izbora pri tej skupini bolnic.[3]
Hidroklortiazid kot tiazidna učinkovina zavira ledvično sposobnost zadrževanja vode.[3] Posledično se zniža prostornina krvi, zato se manj krvi vrača v srce in se s tem zmanjša minutni volumen srca.[5] Dolgoročno naj bi prišlo tudi do zmanjšanja perifernega žilnega upora.[5]
Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Beermann B, Groschinsky-Grind M, Rosén A (1976). »Absorption, metabolism, and excretion of hydrochlorothiazide«. Clin Pharmacol Ther. 19 (5 (Pt 1)): 531–7.
- ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518507/hidroklorotiazid?query=hidroklorotiazid&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 3. 2017.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 »Hydrochlorothiazide«. The American Society of Health-System Pharmacists. Pridobljeno 30. novembra 2016.
- ↑ Wright, JM; Musini, VM (8. julij 2009). »First-line drugs for hypertension«. The Cochrane database of systematic reviews (3): CD001841. doi:10.1002/14651858.CD001841.pub2. PMID 19588327.
- ↑ 5,0 5,1 Duarte JD, Cooper-DeHoff RM (Junij 2010). »Mechanisms for blood pressure lowering and metabolic effects of thiazide and thiazide-like diuretics«. Expert Rev Cardiovasc Ther. 8 (6): 793–802. doi:10.1586/erc.10.27. PMC 2904515. PMID 20528637.
- ↑ »WHO Model List of Essential Medicines (19th List)« (PDF). World Health Organization. april 2015. Pridobljeno 8. decembra 2016.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)