Henodeoksiholna kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Henodeoksiholna kislina
Skeletna formula henodeoksiholne kisline
Model kroglic in paličic molekule henodeoksiholne kisline
Imena
IUPAC ime
3α,7α-dihidroksi-5β-holan-24-ojska kislina
Sistematično ime
(4R)-4-[(1R,3aS,3bR,4R,5aS,7R,9aS,9bS,11aR)-4,7-dihidroksi-9a,11a-dimetilhexadekahidro-1H-ciklopenta[a]fenantren-1-il]pentanojska kislina
Druga imena
henodiol
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
DrugBank
ECHA InfoCard 100.006.803
EC število
  • 207-481-8
KEGG
UNII
  • InChI=1S/C24H40O4/c1-14(4-7-21(27)28)17-5-6-18-22-19(9-11-24(17,18)3)23(2)10-8-16(25)12-15(23)13-20(22)26/h14-20,22,25-26H,4-13H2,1-3H3,(H,27,28)/t14-,15+,16-,17-,18+,19+,20-,22+,23+,24-/m1/s1
    Key: RUDATBOHQWOJDD-BSWAIDMHSA-N
  • InChI=1/C24H40O4/c1-14(4-7-21(27)28)17-5-6-18-22-19(9-11-24(17,18)3)23(2)10-8-16(25)12-15(23)13-20(22)26/h14-20,22,25-26H,4-13H2,1-3H3,(H,27,28)/t14-,15+,16-,17-,18+,19+,20-,22+,23+,24-/m1/s1
    Key: RUDATBOHQWOJDD-BSWAIDMHBF
  • C[C@H](CCC(=O)O)[C@H]1CC[C@@H]2[C@@]1(CC[C@H]3[C@H]2[C@@H](C[C@H]4[C@@]3(CC[C@H](C4)O)C)O)C
Lastnosti
C24H40O4
Molska masa 392,57 g/mol
Tališče [convert: neveljavno število]
Farmakologija
A05AA01 (WHO)
Licenčni podatki
Pravni status
  • EU: Rx-only
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Henodeoksiholna kislina (tudi henodezoksiholna kislina, henoholna kislina in 3α,7α-dihidroksi-5β-holan-24-ojska kislina) je ena od žolčnih kislin. Soli te karboksilne kisline se imenujejo henodeoksiholati. Gre za eno od poglavitnih žolčnih kislin pri človeku.[1][2][3] Prvič so jo osamili iz žolča domače gosi, po čemer je tudi poimenovana − prvi del besede heno namreč izvira iz grške besede χήν = gos.[4]

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Henodeoksiholna in holna kislina sta dve poglavitni primarni žolčni kislini pri človeku. Henodeoksiholna kislina vsebuje dve hidroksilni skupini; z dodatkom še ene hidroksilne skupine se pretvori v holno kislino. Pri nekaterih drugih sesalcih nastajata v jetrih namesto henodeoksiholne kisline muriholna kislina ali deoksiholna kislina.[1] V čisti obliki tvori bele do umazano bele kristale, netopne v vodi in topne v etanolu in ocetni kislini, s tališčem 165–167 °C.[5]

Biosinteza in funkcija[uredi | uredi kodo]

Henodeoksiholna kislina kot primarna žolčna kislina nastaja v jetrih kot produkt razgradnje holesterola.[6] Pri pretvorbi iz holesterola je potrebnih več encimskih sinteznih korakov.[1] Kot druge primarne žolčne kisline se deoksiholna kislina v jetrih konjugira s tavrinom ali glicinom, pri čemer nastajata tavrohenodeoksiholat in glikohenodeoksiholat. Le-ta se izločata z žolčem v črevesje. S konjugacijo se zniža vrednost pKa; konjugirane žolčne kisline zato ionizirajo pri običajnem pH v črevesu in ostajajo v črevesju, dokler ne dosežejo vitega črevesa in se tam reabsorbirajo.[3]

Henodeoksiholna kislina in druge žolčne kisline tvorijo micele, kar olajša prebavo maščob v prebavilih. Po absorpciji iz črevesa v kri jih privzamejo jetra ter se ponovno izločijo z žolčem v črevesje – podvržene so tako imenovanemu enterohepatičnemu kroženju. Neabsorbirane molekule henodeoksiholne kisline bakterije v debelem črevesu pretvorijo v sekundarno žolčno kislino, litoholno kislino, ali njen epimer, ursodeoksiholno kislino.[3]

Henodeoksiholna kislina je med vsemi naravnimi žolčnimi kislinami najbolj potentna glede stimulacije jedrnega žolčnokislinskega receptorja, imenovanega farnezoidni receptor X (FXR).[7] Receptor FXR aktivira prepisovanje številnih genov, vključno z genoma za FGF19 in SHP.[8] Beljakovina FGF19 ima ključno vlogo v negativni povratni zanki žolčnih kislin ter uravnava njihovo sintezo, shranjevanje in sproščanje iz žolčnika v tanko črevo. Motnje njegovega delovanja lahko privedejo do različnih bolezenskih stanj, kot so žolčni kamni, motena prebava maščob, razraščanje črevesnih bakterij in podobno.[9]

Klinična uporaba[uredi | uredi kodo]

Žolčni kamni[uredi | uredi kodo]

Henodeoksiholna kislina se uporablja kot sestavina zdravil za raztapljanje žolčnih kamnov.[10][11] Zdravila z žolčnimi kislinami se uporabljajo pri bolnikih z manjšimi žolčnimi kamni in pri tistih z večjimi žolčnimi kamni, ki ne želijo ali ne morejo biti operirani. Zdravljenje s henodeoksiholno kislino lahko kot neželene učinke povzroča drisko, blago in povratno poškodbo jetrnega tkiva in majhen porast plazemskih ravni holesterola.[11]

Cerebrotendinozna ksantomatoza[uredi | uredi kodo]

Henodeoksiholna kislina se lahko uporablja za zdravljenje cerebrotendinozne ksantomatoze.[12][13]

Drugo[uredi | uredi kodo]

Uporabo henodeoksiholne kisline so raziskovali tudi za nekatere druge bolezni.[14] Ker je driska pogost neželeni učinek pri zdravljenju žolčnih kamnov s henodeoksiholno kislino, so jo preskušali tudi kot zdravilo proti zaprtju; rezultati so pokazali hitrejši prehod blata skozi debelo črevo in izboljšano funkcijo črevesja.[15]

Pred leti je avstralsko biotehnološko podjetje preskušalo kombinacijo henodeoksiholne kisline in bezafibrata v zdravljenju hepatitisa C.[16]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Russell DW (2003). »The enzymes, regulation, and genetics of bile acid synthesis«. Annu. Rev. Biochem. 72: 137–74. doi:10.1146/annurev.biochem.72.121801.161712. PMID 12543708.
  2. ↑ Bhagavan, N.V.; Ha, Chung-Eun (2015). »Gastrointestinal Digestion and Absorption«. Essentials of Medical Biochemistry. str. 137–164. doi:10.1016/B978-0-12-416687-5.00011-7. ISBN 9780124166875.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Dawson, PA; Karpen, SJ (Junij 2015). »Intestinal transport and metabolism of bile acids«. Journal of Lipid Research. 56 (6): 1085–99. doi:10.1194/jlr.R054114. PMC 4442867. PMID 25210150.
  4. ↑ Carey MC (december 1975). »Editorial: Cheno and urso: what the goose and the bear have in common«. N. Engl. J. Med. 293 (24): 1255–1257. doi:10.1056/NEJM197512112932412. PMID 1186807.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. ↑ https://www.bionity.com/en/encyclopedia/Chenodeoxycholic_acid.html, vpogled: 18. 6. 2023.
  6. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522535/kislina?query=Kislina&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 6. 2023.
  7. ↑ Parks DJ, Blanchard SG, Bledsoe RK, in sod. (Maj 1999). »Bile acids: natural ligands for an orphan nuclear receptor«. Science. 284 (5418): 1365–8. Bibcode:1999Sci...284.1365P. doi:10.1126/science.284.5418.1365. PMID 10334993.
  8. ↑ Shin, DJ; Wang, L (2019). »Bile Acid-Activated Receptors: A Review on FXR and Other Nuclear Receptors«. Handbook of Experimental Pharmacology. 256: 51–72. doi:10.1007/164_2019_236. ISBN 978-3-030-22004-4. PMID 31230143.
  9. ↑ Fon Tacer, Klementina (2009). Citokromi P450, jedrni receptorji in fibroblastni rastni dejavniki - nove endokrine osi kot potencialna prijemališča za zdravljenje presnovnih bolezni. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 6/7, str. 309-314.
  10. ↑ Thistle JL, Hofmann AF (september 1973). »Efficacy and specificity of chenodeoxycholic acid therapy for dissolving gallstones«. N. Engl. J. Med. 289 (13): 655–659. doi:10.1056/NEJM197309272891303. PMID 4580472.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  11. ↑ 11,0 11,1 Hofmann, AF (september 1989). »Medical dissolution of gallstones by oral bile acid therapy«. American Journal of Surgery. 158 (3): 198–204. doi:10.1016/0002-9610(89)90252-3. PMID 2672842.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  12. ↑ Berginer VM, Salen G, Shefer S (december 1984). »Long-term treatment of cerebrotendinous xanthomatosis with chenodeoxycholic acid«. N. Engl. J. Med. 311 (26): 1649–52. doi:10.1056/NEJM198412273112601. PMID 6504105.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/chenodeoxycholic-acid-leadiant-epar-product-information_sl.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Henodeoksiholna kislina Leadiant, vpogled: 18. 6. 2023.
  14. ↑ Broughton G, 2nd (Januar 1994). »Chenodeoxycholate: the bile acid. The drug. a review«. The American Journal of the Medical Sciences. 307 (1): 54–63. doi:10.1097/00000441-199401000-00011. PMID 8291509.
  15. ↑ Rao, AS; Wong, BS; Camilleri, M; Odunsi-Shiyanbade, ST; McKinzie, S; Ryks, M; Burton, D; Carlson, P; Lamsam, J; Singh, R; Zinsmeister, AR (november 2010). »Chenodeoxycholate in females with irritable bowel syndrome-constipation: a pharmacodynamic and pharmacogenetic analysis«. Gastroenterology. 139 (5): 1549–1558, 1558.e1. doi:10.1053/j.gastro.2010.07.052. PMC 3189402. PMID 20691689.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  16. ↑ Giaconda. »Press release«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2014. Pridobljeno 5. aprila 2014.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Henodeoksiholna_kislina&oldid=6081139«