Žolčni kamen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Žolčni kamen
Sopomenkeholelit, holecistolitiaza (žolčni kamni v žolčniku), holedoholitiaza (žolčni kami v žolčevodu)[1]
Gallstones.png
Žolčni kamni običajno nastanejo v žolčniku in lahko povzročijo simptome, če zaprejo žolčna izvodila.
Specializacijasplošna kirurgija
SimptomiNobeni, krčevita bolečia v desnem zgornjem kvadrantu trebuha[2][3][4]
Zapletivnetje žolčnika, vnetje trebušne slinavke, vnetje jeter[2][4]
Običajni začetekPo 40. letu starosti[2]
Dejavniki tveganjakontracepcijske tabletke, nosečnost, družinska anamneza, debelost, sladkorna bolezen, bolezen jeter, hitra izguba telesne mase[2]
Diagnostične metodena podlagi simptomov, potrditev z ultrazvokom[2][4]
Preventivazdrava telesna masa, prehrana z veliko vlakninami in malo enostavnih ogljikovih hidratov[2]
Zdravljenjeasimptomatsko: brez[2]
bolečina: operacija[2]
Prognozadobra po operaciji[2]
Pogostost10–15 % odraslih (razviti svet)[4]

Žolčni kamen je kamen, ki nastane v žolčniku iz sestavin žolča.[2] Izraz holelitiaza se lahko nanaša na prisotnost žolčnih kamnov ali na bolezen, ki jo povzročijo žolčni kamni.[5] Večina oseb z žolčnimi kamni (približno 80 odstotkov) nima nikoli simptomov.[2][3] Kadar žolčni kamen zapre žolčevod, se lahko pojavi biliarna kolika (napad žolčnih kamnov), krčevita bolečina v desnem zgornjem kvadrantu trebuha.[4] To se zgodi pri 1–4 odstotkih oseb z žolčnimi kamni na leto.[4] Komplikacije žolčnih kamnov lahko vključujejo vnetje žolčnika (holecistitis), vnetje trebušne slinavke (pankreatitis), zlatenico in okužbo žolčevoda (ascendentni holangitis).[4][6] Simptomi teh zapletov lahko vključujejo bolečino, ki traja dlje kot pet ur, vročino, rumenkasto obarvanje kože, bruhanje, temen urin in bledo blato.[2]

Dejavniki tveganja za žolčne kamne vključujejo kontracepcijske tabletke, nosečnost, družinsko anamnezo žolčnih kamnov, debelost, sladkorno bolezen, bolezen jeter in hitro hujšanje.[2] Sestavine žolča, iz katerih nastanejo žolčni kamni, vključujejo holesterol, žolčne kisline in bilirubin.[2] Žolčni kamni, ki so zgrajeni predvsem iz holesterola, se imenujejo holesterolski kamni, tisti, ki so zgrajeni predvsem iz bilirubina, pa se imenujejo pigmentni kamni.[2][3] Na žolčne kamne posumimo na podlagi simptomov,[4] diagnozo pa potrdimo z ultrazvokom.[2] Komplikacije lahko prepoznamo na podlagi preiskav krvi.[2]

Tveganje za žolčne kamne se lahko zmanjša z ohranjanjem zdrave telesne mase s telesno dejavnostjo in zdravo prehrano.[2] Če simptomov ni, zdravljenje običajno ni potrebno.[2] Osebam z napadi žolčnih kamnov se običajno priporoča holecistektomija – operacijska odstranitev žolčnika.[2] Ta se lahko opravi laparoskopsko (skozi več majhnih luknjic) ali skozi en sam večji rez, običajno v splošni anesteziji.[2] V redkih primerih, ko operacija ni mogoča, se lahko za raztopitev kamnov uporabijo zdravila ali pa se kamni razbijejo z litotripsijo.[7]

V razvitih državah ima žolčne kamne od 10 do 15 odstotkov odraslih.[4] V številnih delih Afrike pa je delež celo samo 3-odstoten.[8] Bolezni, povezane z žolčnikom in žolčnimi izvodili, je leta 2013 imelo približno 104 milijone ljudi (1,6 odstotka svetovnega prebivalstva) in so povzročile 106.000 smrti.[9][10] Ženske imajo žolčne kamne pogosteje kot moški; žolčni kamni se pogosteje pojavljajo po 40. letu.[2] Nekatere etnične skupine imajo žolčne kamne pogosteje kot druge.[2] Tako ima žolčne kamne npr. 48 odstotkov ameriških staroselcev.[2] Prognoza po odstranitvi žolčnika je na splošno dobra.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Quick, Clive R. G.; Reed, Joanna B.; Harper, Simon J. F.; Saeb-Parsy, Kourosh; Deakin, Philip J. (2013). Essential Surgery E-Book: Problems, Diagnosis and Management: With STUDENT CONSULT Online Access (angleščina). Elsevier Health Sciences. str. 281. ISBN 9780702054839.
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 2,19 2,20 2,21 2,22 2,23 2,24 "Gallstones". NIDDK. November 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. julija 2016. Pridobljeno dne 27. julija 2016.
  3. 3,0 3,1 3,2 Lee, JY; Keane, MG; Pereira, S (junij 2015). "Diagnosis and treatment of gallstone disease". The Practitioner. 259 (1783): 15–9, 2. PMID 26455113.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 4,8 Ansaloni, L (2016). "2016 WSES guidelines on acute calculous cholecystitis". World Journal of Emergency Surgery : WJES. 11: 25. doi:10.1186/s13017-016-0082-5. PMC 4908702. PMID 27307785.
  5. Internal Clinical Guidelines Team (oktober 2014). "Gallstone Disease: Diagnosis and Management of Cholelithiasis, Cholecystitis and Choledocholithiasis. Clinical Guideline 188": 101. PMID 25473723. Navedi journal zahteva |journal= (pomoč)
  6. "Complications". nhs.uk. Pridobljeno dne 13. maja 2018.
  7. "Treatment for Gallstones". National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases. november 2017.
  8. editors, Ronnie A. Rosenthal, Michael E. Zenilman, Mark R. Katlic (2011). Principles and practice of geriatric surgery (2nd izd.). Berlin: Springer. str. 944. ISBN 9781441969996. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-08-15.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: authors list (link)
  9. Global Burden of Disease Study 2013, Collaborators (22. avgusta 2015). "Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 301 acute and chronic diseases and injuries in 188 countries, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013". Lancet. 386 (9995): 743–800. doi:10.1016/s0140-6736(15)60692-4. PMC 4561509. PMID 26063472.
  10. GBD 2013 Mortality and Causes of Death, Collaborators (10. januarja 2015). "Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013". Lancet. 385 (9963): 117–71. doi:10.1016/s0140-6736(14)61682-2. PMC 4340604. PMID 25530442.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Klasifikacija
Zunanji viri