Hastingues

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 43° 32’ 07" severne širine, 1° 08’ 52" zahodne dolžine

Občina Hastingues
Opatija Arthous, Hastingues

Hastingues is located in Francije
Hastingues
Hastingues
Lega
Zemljepisna dolžina: -1.14777777778
Zemljepisna širina: 43.5352777778
Uprava
Država Francija
Regija: Akvitanija
Departma: Landes
Okrožje: Dax
Kanton: Peyrehorade
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Pays d'Orthe
Župan: Pierre Ducarre  (Socialistična stranka)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–84 m
(povpr. 44 m)
Površina kopnega:¹ 14,54 km²
Prebivalstvo
(2009)
583
 - gostota: (2009) 40/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 40120/ 40300:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Hastingues (gaskonsko Hastings) je naselje in občina v francoskem departmaju Landes regije Akvitanije. Naselje je leta 2009 imelo 583 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Gaskonji nad južnim bregom reke Gaves réunis, 28 km južno od Daxa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Občina Hastingues skupaj s sosednjimi občinami Bélus, Cauneille, Oeyregave, Orist, Orthevielle, Pey, Peyrehorade, Port-de-Lanne, Saint-Cricq-du-Gave, Saint-Étienne-d'Orthe, Saint-Lon-les-Mines in Sorde-l'Abbaye sestavlja kanton Peyrehorade s sedežem v Peyrehoradu. Kanton je sestavni del okrožja Dax.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselbina je bila ustanovljena kot srednjeveška bastida leta 1289 pod senešalom Gaskonje Johnom Hastingsom, v imenu angleškega kralja Edvarda I. Plantageneta.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Mestna vrata
  • nekdanja opatija premonstratencev Abbaye d'Arthous, ustanovljena leta 1167, ukinjena med francosko revolucijo; danes se na prostoru opatije nahaja pokrajinsko središče za ohranjanje dediščine; vmesna romarska postaja na poti v Santiago de Compostelo, Via Turonensis,
  • cerkev Presevetega Odrešenika,
  • mestna vrata iz 14. stoletja,
  • hiša maison des Jurats, zgrajena v 15. in 16. stoletju,
  • hiša senešala oz. guvernerja iz 15. oz. začetka 16. stoletja.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]