Aire-sur-l'Adour

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Aire-sur-l'Adour

Koordinati: 43° 42’ 14" severne širine, 0° 15’ 42" zahodne dolžine

Občina Aire-sur-l'Adour
Mestna hiša, Aire-sur-l'Adour

Grb
Aire-sur-l'Adour is located in Francije
Aire-sur-l'Adour
Aire-sur-l'Adour
Lega
Zemljepisna dolžina: -0.261666666667
Zemljepisna širina: 43.7038888889
Uprava
Država Francija
Regija: Akvitanija
Departma: Landes
Okrožje: Mont-de-Marsan
Kanton: Aire-sur-l'Adour
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Aire-sur-l'Adour
Župan: Robert Cabé  (Socialistična stranka)
(1989-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 68 m–176 m
(povpr. m)
Površina kopnega:¹ 57,80 km²
Prebivalstvo
(2009)
6.275
 - gostota: (2009) 109/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 40001/ 40800:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Aire-sur-l'Adour je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Landes regije Akvitanije. Leta 2009 je naselje imelo 6.275 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Gaskonji ob reki Adour, 30 km jugovzhodno od Mont-de-Marsana, 50 km severno od Pauja in 150 km južno od Bordeauxa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Aire-sur-l'Adour je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Bahus-Soubiran, Buanes, Classun, Duhort-Bachen, Eugénie-les-Bains, Latrille, Renung, Saint-Agnet, Saint-Loubouer, Sarron in Vielle-Tursan z 9.941 prebivalci (v letu 2009).

Kanton Aire-sur-l'Adour je sestavni del okrožja Mont-de-Marsan.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime kraja izvira iz baskovskega imena reke Adour - Aturri, v latinizirani obliki Atura. S tem imenom je bil poznan na ozemlju Pagus aturensis (sedanji Tursan), na katerem so prebivali akvitanski Tarusati, predrimski oppidum. V času romanizacije pred letom 56 pr. Kristusom se je njihovo središče preimenovalo v Vicus Julii[1].

Konec 5. stoletja je Vicus Julii pod Alarikom II. postal rezidenca vizigotskih kraljev. Leta 506 je bil v njem izdan tim. Breviarium Alaricianum oz. Lex Romana Visigothorum, zbirka rimskega prava, ki se je nanašala ne na vizigotske plemiče, ki so imeli svojo lastno zakonodajo, ki jo je sprejel še njegov oče Euric, pač pa na hispano-romansko in galo-romansko prebivalstvo, ki je živelo na ozemlju kraljestva, ter na kristjane.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Kviterije
  • nekdanja romansko-gotska katedrala sv. Janeza Krstnika iz 11. stoletja, sedež škofije Aire, ustanovljene v 4. stoletju, ukinjene leta 1802, ko je njeno ozemlje prešlo pod škofijo Bayonne, od leta 1823 pod škofijo Aire in Dax s sedežem v Daxu,
  • gotska cerkev sv. Kviterije, legendarne princese iz Iberskega polotoka, iz 11. do 14. stoletja, vmesna romarska postaja v Santiago de Compostelo. Kot del Jakobove poti je od leta 1998 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine,
  • na ozemlju občine se delno nahaja vinogradniško območje, kjer pridelujejo vino s kontroliranim poreklom Côtes-de-saint-mont.

Promet[uredi | uredi kodo]

Zahodno od kraja, s priključkom nanj, poteka v smeri jug - sever 150 km dolga avtocesta A65, imenovana tudi gaskonjska avtocesta, med Lescarom (Pau) in Langonom (Bordeaux).

  • letališče Aérodrome d'Aire-sur-l'Adour, namenjeno turističnim aktivnostim;

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Vir[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Predstavitvena plošča na cerkvi sv. Kviterije, Aire-sur-l'Adour

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]