Filippo Lippi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Fra
Filippo di Tommaso Lippi
Portret
Rojstvo cca. 1406[1][2][3][4][5][6][7][8]
Firence
Smrt 8. oktober 1469
Spoleto
Državljanstvo Flag of Florence.svg Florentinska republika[d]
Poklic slikar
Pomembnejša dela Pala Barbadori, Lippina, Storie della Vergine

Filippo Lippi, florentinski slikar, * pribl. 1406, Firence (danes Italija), † 9. oktober 1469, Spoleto (danes Italija).

Življenje[uredi | uredi kodo]

Filippo je bil sin mesarja Tommaso di Lippo in Antonie di Sernigi, ki je umrla pri porodu. Skupaj z bratom Giovannijem je bil izročen v vzgojo očetovi sestri, ki ju je še otroka dala v samostan. Filippo je podal redovniško zaobljubo pri petnajstih letih, vendar je ohranil svoje krstno ime. Samostanske listine ga prvič imenujejo slikar leta 1430, ko je ustvarjal svojo prvo fresko v samem samostanu. Kmalu za tem je odšel v Padovo, kjer je ustvaril veliko del, ki se pa niso ohranila. V tej dobi je tudi doživel tragični napad piratov, ki so slikarja skupaj z nekaterimi prijatelji zasužnjili in odpeljali v Barberijo (severno Afriko). Kot poroča Vasari, je Filippo ostal v suženjstvu 18 mesecev. Ko je ob neki priliki z ugaslim ogljem naslikal svojega gospodarja na belo steno, je bey to vzel za čudež, saj arabska kultura ni poznala upodabljanja oseb, in je sužnja osvobodil in nagradil.

Filippo se je za kratek čas povrnil v Padovo in nato spet v Firence, vendar ne v samostan, temveč v zasebno stanovanje z lastno delavnico. Delal je po naročilu raznih samostanov in privatnih kupcev, med drugimi za Medičejce in Martellije. Papež Evgen IV. mu je leta 1442 dodelil dosmrtno komendo (užitek dohodkov) v cerkvi San Quirico pri Firencah. Kljub prestižnemu položaju in relativno ugodnemu gmotnemu stanju je bil Filippo v naslednjih letih dvakrat obsojen zaradi ponarejevanja in sleparstva, zato mu je bila komenda preklicana leta 1455. V tem času bi moral slikar delati na kapeli svetega Štefana v Pratu, ki mu je bila po pogodbi zaupana že leta 1452, vendar se je slikar raje posvečal drugim manjšim delom, ki so mu nudila takojšnje plačilo, kapelo pa je dokončal šele leta 1465 po neštetih prekinitvah, zahtevah denarja in revizijah prvotne pogodbe. V to obdobje spada tako imenovana Lippina, ki je slika Device z Detetom in ki je bila vzor za vse bodoče uprizoritve te vrste, najprej za Botticellija.

Po preklicu komende je bila Filippu dodeljena kaplanija samostana svete Marjete v Pratu. Tu je slikar spoznal redovnico Lucrezio Buti, ki je bila model za njegove slike. Lucrezia je zapustila samostan in se preselila na slikarjev dom. Leta 1461 je Cosimo de' Medici prepričal papeža Pija II., da je razrešil zaobljube Filippa in Lucrezio, vendar se kljub temu Filippo ni maral poročiti. Rodila so se jima dva otroka, leta 1457 Filippino in leta 1465 Alessandra. Leta 1467 je Filippo začel poslikavo katedrale v Spoletu, kjer je delal do smrti leta 1469. [9]

Delo[uredi | uredi kodo]

Filippo Lippi je eden od velikih florentinskih slikarjev zgodnjega petnajstega stoletja, skupaj z Masacciom, Fra Angelicom in Venezianom. Lippi se razlikuje od ostalih predvsem zaradi vpliva, ki ga je imelo flamsko slikarstvo na njegovo umetnost. To je razvidno v uporabi živih barv in močne osvetljenosti, pri kateri posamezne figure odločno odstopajo od ozadja; osebe izgledajo realno in dinamično, ozadja drzno segajo v daljino. Po njem so se zgledovali vsi poznejši florentinski slikarji, prvi od vseh Botticelli. [10]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ^ Record #118728539 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. ^ Filippo Lippi — 1960. — doi:10.13039/501100001074
  4. ^ Swartz A. Lippi Fra Filippo — 2005.
  5. ^ RKDartists
  6. ^ KulturNav — 2015.
  7. ^ SNAC
  8. ^ Catholic Encyclopedia — 1995.
  9. ^ Marchini, G.: Filippo Lippi, Milano 1975
  10. ^ Zuffi, S.: Il Quattrocento, Milano 2004. ISBN 88-370-2315-4

Glej tudi[uredi | uredi kodo]