Državni simboli Slovenije
Državni simboli Slovenije so simboli, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini za predstavitev slovenskega naroda in njegovih ljudi.
Politični in etnični simboli
[uredi | uredi kodo]
- Najpogostejša in najprepoznavnejša simbola sta slovenska himna (Zdravljica) in zastava.[1]
- Grb Slovenije, del zastave.[2]
- Lipov list, pomemben del slovenske narodne dediščine. Vaški zbori, sveti in druga srečanja so tradicionalno potekali okrog okroglih miz pod takšnim drevesom.
- Stilizirana grafična predstavitev treh vrhov Triglava, osrednjega motiva sedanjega grba, je od druge svetovne vojne delovala kot nacionalni simbol.
- Kranjski grb (ali samo njegov orel), grb zgodovinske pokrajine Kranjske, še vedno velja za narodni simbol, vendar se ga običajno dojema iz zgodovinskega vidika.
- Glavna simbola Karantanije, knežji kamen in vojvodski prestol, Slovenci pogosto obravnavajo kot slovenska nacionalna simbola.
- Konec osemdesetih let so začeli kot slovenske nacionalne simbole dojemati tudi nekatere simbole srednjega veka. Med njimi sta najbolj priljubljena tako imenovani slovenski (tudi karantanski in venetski) klobuk,[3] heraldični lik grba Slovenske marke, in heraldični simbol črni (karantanski) panter,[4] rekonstrukcija domnevnega grba kneževine Karantanije.
Kulturni simboli
[uredi | uredi kodo]
- Drugi simbol, povezan s Triglavom, izvira iz pripovedke o Zlatorogu, mitskemu gamsu (oziroma kozorogu), ki živi v začaranem vrtu blizu vrha.
- V Sloveniji pogosto gojijo nageljne; zlasti rdeči nagelj velja za narodno rastlino.[5]
- Slovenske endemične živali, vključujoč človeško ribico, kranjsko čebelo in lipicanca, se včasih obravnava kot predstavnike slovenske nacionalne identitete.
- Delo Sejalec (1907) slikarja Ivana Groharja, spisi protestantskega reformatorja Primoža Trubarja in France Prešeren, slovenski romantični pesnik, pogosto predstavljajo slovensko nacionalno identiteto.
- V to kategorijo sodi tudi značilna arhitektura, kot je kozolec, predvsem dvojni kozolec, znan kot toplar.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Literatura
[uredi | uredi kodo]- Dr. Jožko Šavli (2007). Karantanija. Bilje, SLO: Založba Humar. ISBN 978-961-6097-29-1.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Petaros, Mitja (1. januar 2022). »Mladika - Slovenska zastava (2022 - št. 4)«. Mladika, Trst.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2024. Pridobljeno 9. junija 2025.
- ↑ Petaros, Mitja. »MLADIKA - Slovenski klobuk v grboslovju (2024, št. 5)«. Mladika, Trst.
- ↑ Petaros, Mitja. »Mladika - Heraldični panter (2023, št. 3/4)«.
{{navedi revijo}}: Navedi magazine potrebuje|magazine=(pomoč) - ↑ Petaros, Mitja (1. januar 2024). »MLADIKA - Slovenski nagelj (2024, št. 8)«. Mladika, Trst.