Črni panter (simbol)

Za druge pomene glej Črni panter.

Črni panter

Čŕni pánter, med laiki pogosto imenovan »karantanski panter«, je heraldični panter črne barve, prvič izpričan v 12. stoletju na grbu oziroma pečatu štajerske mejnogrofovske in nato vojvodske rodbine Otokarjev in je tako postal znak vojvodine in dežele Štajerske, kar je v beli barvi še danes.

Simbol je s staroslovansko kneževino Karantanijo (med 7. in 9. stoletjem) napačno prvi povezal ekonomist Jožko Šavli v 80. letih 20. stoletja. Po mnenju zgodovinarja in arheologa Andreja Pleterskega izhaja iz grba fevdalne družine Spanheimov. Zgodovinar in akademik Peter Štih zanika, da bi bila povezava s Karantanijo izpričana v virih.

Po legendi je mitološki panter miroljubna žival. Po naravi je tih in zadržan ter prijatelj vseh živali z izjemo zmaja, ki je neobčutljiv na panterjev sladki zadah in se ga boji, zato se pred njim skriva. Ko se panter do sitega naje, tri dni spi v svojem brlogu, ko pa se zbudi, glasno rjove in tuli, da ga slišijo vsi, pri tem pa oddaja sladek vonj, s katerim privablja živali, da se mu približajo. Panter velja za simbol Kristusa, ki je po krščanskem verovanju po treh dneh vstal od smrti, ovit v vonj balzamov, in privlači in očara z božanskim bistvom svoje besede. Panter predstavlja Jezusa, ki je k sebi pritegnil vse človeštvo, zmaj pa predstavlja hudiča, ki se boji Kristusa in se pred njim skriva. Številne panterjeve barve simbolizirajo Jezusove vrline. Ko se je Kristus nasitil zasmehovanja in zlorabe ljudi, je vstopil v grob in zaspal. Ko se je spustil v pekel, je uklenil zmaja. Po treh dneh je Kristus zapustil grob in zatulil o svoji zmagi nad smrtjo. Sladki dih panterja, ki je k sebi pritegnil živali, simbolizira Kristusove besede, ki nagovorijo vse ljudi, tudi pogane. V srednjeevropskem prostoru se tako lahko panterju pripisuje tudi pomen pokristjanjevanja Slovanov.

Izvor

Izvor simbola ni jasen. Po mnenju arheologa in zgodovinarja Andreja Pleterskega se prvič pojavi v grbu koroške družine Sponheim. Zgodovinar Peter Štih je zanikal kakršno koli zgodovinsko izpričano povezavo s simboli Karantanije. Nasprotno, ekonomist Jožko Šavli, privrženec psevdozgodovinske avtohtonistične venetske teorije, je menil, da izvira iz rimske province Norik, kasneje pa ga je prevzela Karantanija in nato štajersko plemstvo.

Kasnejša sporna uporaba

Simbol Karantanije

Simbol črnega panterja v njegovi sedanji različici je prvi rekonstruiral samozvani zgodovinar in srednješolski učitelj ekonomije Jožko Šavli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Šavli je trdil, da je odkril več fevdalnih družin, ki izvirajo iz stare Karantanije in so imele v svojem dinastičnem grbu črnega panterja. Trdil je tudi, da je odkril več dokumentov, ki omenjajo črnega panterja kot starodavni simbol Karantanije. Iz vseh teh dokazov je rekonstruiral verjeten videz simbola karolinške Karantanije. Te trditve niso podprte z nobenimi resničnimi dokazi in so jih akademski zgodovinarji ovrgli.

Šavlijeva rekonstrukcija je kmalu pridobila nekaj priljubljenosti med mlajšimi generacijami slovenskih domoljubov in nacionalistov.

Simbol Koroške

Več akademskih zgodovinarjev, kot je Peter Štih, je oporekalo hipotezi, da je bil črni panter simbol karolinške in otonske Vojvodine Koroške. Po njihovem mnenju so vse omembe, ki bi nakazovale takšen sklep, nejasne. Poleg tega ni neposrednih dokazov, da bi simbol izviral iz časa slovanske kneževine Karantanije.

Današnja uporaba

Šavlijeva stilizirana različica črnega panterja se pogosto uporablja v strukturah slovenskih varnostnih sil, predvsem v Slovenski vojski in Slovenski policiji. V slovenski vojski je simbol prisoten na grbu Generalštaba Slovenske vojske in Združenega operativnega centra , čeprav je v slednjem primeru simbol obrnjen v desno. Črni panter na belem ščitu je prisoten tudi v uradnem emblemu koroškega zdravstveno reševalnega centra. Panter se uporablja tudi v grbu specialne enote Slovenske policije, čeprav je v njihovem primeru stiliziran v rdeči barvi in ​​predstavljen na črnem ščitu. Ta enota se običajno imenuje Rdeči panterji.