Donum vitae

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Donum vitae
Navodilo o daru življenja
Donum-Vitae 1987.jpg
Angleška izdaja navodila o varovanju in dostojanstvu človeškega življenja 1987
Papež Janez Pavel II.
Kongregacija za verski nauk
Datum 22. februar 1987
Jezik angleščina
Tema načrtovanje družine, spolnost, kontracepcija, umetna oplodnja, matične celice, bioetika, pravice otroka
Število strani 63 (slovenska izdaja)
Zaporedna številka 36 (Cerkveni dokumenti "Družina"). od 169 skupno v njegovem pontifikatu
Predhodni/a Ekleziološka vprašanja
Naslednji/a O skrbi za socialno vprašanje (okrožnica)
Izvorno besedilo [1]
Slovenska izdaja
Naslov Dar življenja
Datum 1987 ISSN 1318-1262
Prevajalec Strle
Kurinčič
Cerkveni dokument navodilo
Besedilo prevoda Družina.si
COBISS-SI COBISS.SI - IZUM
National library information system of Slovenia, Institute of Information Science, COBIB/COBISS

Donum Vitae (slovensko Dar življenja) je navodilo papeža Janeza Pavla Velikega prek Kongregacije za verski nauk z dne 22. februarja 1987, ki govori o odgovornosti znanstvenikov pri novih biomedicinskih raziskavah ter poskusih in reproduktivnih tehnikah. Sporočilo tega navodila je varstvo in dostojanstvo človeškega življenja od trenutka spočetja in s tem v zvezi skrb za pravice otroka.

Slovenskemu prevodu listine Donum vitae sta dodani:

  1. Listina pravic družine. Apostolski sedež; Vatikan, 22. oktober 1983.
  2. Izjava o pravicah nerojenega otroka. Mednarodni komite za zaščito nerojenih otrok; Dunaj, 25. marec 1986.

Opis[uredi | uredi kodo]

Sestava[uredi | uredi kodo]

Navodilo se sestoji iz uvoda in sklepa, ter treh poglavij:

  1. Spoštovanje do človeških zarodkov
  2. Posegi v človeško roditev
  3. Morala in državna zakonodaja.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Dokument se začenja z ugotoitvijo, da je življenje Božji dar, ki ga je treba spoštovati in se odnositi do njega odgovorno.

Smernica je odgovor na nove načine raziskav in poskusov na področju medicine. Nekateri tovrstni postopki kot umetna oploditev, raziskava matičnih celic in poskusi na človeških embrijih imajo lahko škodljive posledice za otroka in jih zato navodilo odklanja kot nemoralne.[1]

Navodilo poudarja, da tisto, kar je tehnično izvedljivo in možno, s tem še ni tudi nravno in dovoljeno. Tudi človeški embrij je namreč človeško bitje, ki ima pravico do spoštovanja in dostojanstva kot vsi ljudje, ker je tudi on Božja podoba in stvaritev od spočetja naprej.

Prenatalna diagnoza je metoda, ki lahko rabi za opažanje hib v telesnem in umskem razvoju nerojenega otroka, zaradi česar nekateri zdravniki v takih primerih priporočajo splav, ki pa ga Cerkev obsoja kot uboj.

Odobrava pa zdravniške postopke, s katerimi nerojenim otrokom rešujejo življenje, obnavljajo življenjsko delovanje posameznih organov in jim tako omogočajo rojstvo. Cerkev pa nasprotuje poskusom na teh embrijih, ki imajo za posledico njihovo umiranje ali celo umor.

Nadalje navodilo obsoja kot grešno porajanje človeškega življenja zunaj spolnega odnosa med moškim in žensko, kot so: kloniranje, umetna oploditev, inseminacija, - ker nasprotujejo naravnim in nravnim zakonom.

Otrok ima pravico do spočetja v ljubezni s spolnim združenjem v cerkvenem zakonu povezanega moža (moškega) in žene (ženske), nošen z materinsko skrbnostjo v maternici, rojen v skladni družinski skupnosti svojih staršev, kakor imajo do tega pravico tudi njegovi morebitni bratje in sestre.[2]

Če je otrok spočet kot proizvod tehničnega, medicinskega ali biološkega posega, to krši njegove pravice in dostojanstvo. Navodilo meni, da je nedopustno podrejanje rojstva otroka nadzoru, upravljanju in tehničnemu uspehu. Cerkev ni proti otrokom, rojenim z umetno oploditvijo, ampak proti postopku. Zavzema pa se, da bi bil vsak otrok, ki pride na svet na tak način, vendarle sprejet z ljubeznijo.

Sočutje izraža do zakonskih parov, ki ne morejo imeti otrok; poziva jih, naj se zatekajo po pomoč v molitvi, iščejo tolažbo v Bogu in v pomoči, ki jo potrebuje družba na njim primeren način. Svetuje jim tudi posvojitev.

Zakonodajalce in oblasti poziva inštrukcija, naj razmišljajo o skupnem dobru in varujejo dostojanstvo in temeljne človekove pravice, ker je družina v tehnološki dobi hudo ogrožena in torej zasluži posebno zaščito. Na koncu navodilo poziva k spoštovanju življenja in k temu, da vidimo svojega bližnjega in soseda v najmanjših in najbolj nezaščitenih ljudeh po vzoru na Usmiljenega Samarijana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Elden Francis Curtiss: What does “Donum Vitae” Teach Pro-Life Americans?, Celebrate Life, Stafford 2002.
  2. Ivan Fuček: Moralno-duhovni život, Život-Smrt, Verbum, Split 2008.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Donum vitae[uredi | uredi kodo]

(angleško)

Humanae vitae[uredi | uredi kodo]

(slovensko)