Dartmoor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dartmoor
View to Sharpitor from Meavy.JPG
pogled ob reki Meavy proti Sharpitor in Leather Tor
Zemljevid prikazuje lokacijo Dartmoor
Zemljevid prikazuje lokacijo Dartmoor
LokacijaDevon, Anglija, Združeno kraljestvo
Koordinati50°34′N 4°0′W / 50.567°N 4.000°W / 50.567; -4.000Koordinati: 50°34′N 4°0′W / 50.567°N 4.000°W / 50.567; -4.000
Površina954 km2
Ustanovitev1951
Obiskovalci10,98m
UpravaDartmoor National Park Authority
Spletna stranwww.dartmoor-npa.gov.uk

Dartmoor je območje barij v južnem Devonu v Angliji. Zaščiteno s statusom narodnega parka kot Dartmoor National Park, pokriva 954 kvadratnih kilometrov (368 kvadratnih mi). [1]

Granit, ki sestavlja gričevje, je iz obdobja karbona v geološki zgodovini. Barje je omejeno s številnimi izpostavljenimi granitnimi vrhovi gričev, znanih kot tor (stara keltska beseda za hrib; druga je welška beseda crag - plezališče), ki zagotavlja življenjski prostor za divje živali Dartmoorja. Najvišja točka je High Willhays, 621 m nad morsko gladino. Celotno območje je bogato z ostanki iz preteklosti in arheološkimi nahajališči.

Dartmoor upravlja Uprava Dartmoor National Park, katerega 22 članov so predstavniki iz deželnega zbora, lokalnih okrožnih svetov in vlade.

Deli Dartmoor so bili uporabljeni kot vojaško strelišče več kot 200 let. Javnost uživa obsežne pravice dostopa po Dartmoorju, vključno z omejenim dostopom do strelišč in je priljubljena turistična destinacija. Organizacija, pristojna za turizem je Dartmoor Partnership.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Geologija[uredi | uredi kodo]

Karta prikazuje glavne granitne izdanke Cornubian batholith na jugozahodu Anglije in nepravilnosti, povezane z njo

Dartmoor obsega največjo površino granita v Veliki Britaniji, s približno 625 kvadratnimi kilometri, ostali del pa so površinske usedlin šote. Granit (ali natančneje monzonit), je prodrl iz globin kot plutonska skala v okoliške sedimentne kamnine, ki sodijo v obdobje karbona, verjetno pred okoli 309 milijonov let. [1] Kot je splošno znano je današnja površina veliko nižja od prvotne; dokaz za to so delno pregneteni skrilavci ksenolit, onesnaženje granita in obstoj dveh slojev spremenjene sedimentne kamnine na vrhu granita.

Skalni hribi (tor)[uredi | uredi kodo]

Panorama bolj znanih Dartmoorskih skal v snegu

Dartmoor je znan po svojih tor - hribih z izdanki kamnin, kot je granit in so zaokrožene oblike kot balvani. Več kot 160 hribov v Dartmoorju ima v svojem imenu besedo tor. Tori so središče letnega dogodka, znanega kot Ten Tors Challenge, ko okoli 2400 ljudi, starih med 14 in 19 let prehodi razdaljo 56, 72 ali 88 km med desetimi tori po mnogih različnih poteh.

High Willhays s Yes Tor v ozadju

Najvišji točki Dartmoorja na severnem delu barja sta High Willhays (621 m) in Yes Tor (619 m). Najvišje točke na južnem barju so: Ryder's Hill (515 m), Snowdon (495 m) in neimenovana točka (493 m). Verjetno najbolj znan tor je Haytor (tudi Hey Tor) (457 m).

Reke[uredi | uredi kodo]

Reka Erme na Ivybridge

Visoka višina Dartmoorskih formacij je prispevna površine za mnoge reke v Devonu. Oblikujejo krajino in so tradicionalni vir energije za barjansko industrijo: primer rudniki kositra.

Barje je dobilo ime po reki Dart, ki se začne z dvema krakoma East Dart in West Dart in od sotočja dalje teče kot enotna reka Dart v Dartmeet. Zapusti barje pri Buckfastleigh, teče skozi Totnes, kjer se odpira v dolgi delti, ki sega v morje pri Dartmouthu.

Druge reke območja so še: Ashburn, Avon, Bovey, East Okement, East Webburn, Erme, Jordan, Lemon, Lyd, Meavy, Plym, Swincombe, Tavy, Taw, Teign, Walkham, West Okement, West Webburn, Yealm

Barje[uredi | uredi kodo]

Na Dartmoor pade veliko več dežja kot v okoliških nižinah. Ker velik del narodnega parka pokriva debela plast šote (razpadajočih rastlin), ta dež absorbira, tako da je barje redko suho. Na področjih, kjer se nabere več vode, so barja lahko nevarna in nastanejo močvirja. Nekateri deli so prekriti s svetlo zelenim mahom, ki jim domačini pravijo "pernata postelja", tudi "quakers", ker se premika (ali drhti) pod nogami. Premikanje je posledica rasti šotnega mahu v vodi, ki se nabira v vdolbinah granita.

Barje Aune Mire

Vegetacija barij je odvisna od vrste in lokacije. Blazinasto barje, ki se tvori na najvišjih legah, kjer količina padavin preseže 2000 mm na leto, je sestavljeno predvsem iz munca (vrste Eriophorum), šašja (Carex in Rhynchospora), Narthecium ossifragumff in srčne moči, s šotnim mahom uspeva v mokrih slojih. Doline barja imajo bujno rast ločja (Juncaceae), vresja, rosik in več drugih vrst.

Klima[uredi | uredi kodo]

Dartmoor ima zmerno podnebje V Princetownu, v središčni legi barja na višini 453 metrov, sta januar in februar najbolj mrzla meseca s srednjimi temperaturami okoli 1 °C. Julij in avgust sta najtoplejša meseca s povprečno dnevno okoli 18 °C. V primerjavi z Teignmouthom, ki je ob obali okoli 35 km vzhodneje, so poprečne najvišje in najnižje temperature do 3,0 °C nižje in zmrzal je vsaj petkrat pogostejša. Padavine so povezane z atlantsko depresijo. V poletnih mesecih so pogoste plohe in nevihte. V vlažnih mesecih novembra in decembra ter na najvišjih delih barja je povprečna letna skupna količina padavin nad 2000 mm. Zaradi vpliva Zalivskega toka sneženje ni običajno, čeprav je na višjih nadmorskih višinah možno.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prazgodovina[uredi | uredi kodo]

Večina prazgodovinskih ostankov je iz poznega neolitika in zgodnje bronaste dobe. Dartmoor vsebuje veliko koncentracijo ostankov iz bronaste dobe, kar kaže na to, da je v preteklosti tukaj živela večja populacija ljudi. Najdišča iz bronaste so dolgi ravni zidovi imenovani reaves in ležijo na površini več kot 10.000 hektarjev nižjega barja. [2]

Takrat je bilo podnebje toplejše kot je danes in veliko današnjih močvirij je predstavljal gozd. Prazgodovinski naseljenci začeli čistiti gozd in ustanovili prve poljedelske skupnosti. Požar je bil glavna metoda čiščenja zemljišč za ustvarjanje pašnikov in njiv. Območja manj primerna za kmetovanje so večinoma uporabljali za pašo živine. Več stoletij neolitske prakse je močno razširilo gorska barja in prispevala k zakisanju tal in akumulacijo šote in barja. [3]

Ohranilo se ni nič organskih ostankov ampak le ostanki zgradb, ograj in spomenikov ter kamnito orodje.

Stoječi kamni[uredi | uredi kodo]

Beardown Man, Dartmoor.

Številni prazgodovinski menhirji (lokalno imenovani stoječih kamni ali longstones), kamniti krogi, grobnice iz poznega neolitika in zgodnje bronaste dobe, možici in kamnite vrste se nahajajo na barju. Najbolj pomembna mesta vključujejo:

  • Upper Erme, kamnita vrsta je najdaljša v Dartmooru in na svetu z dolžino 3300 m
  • Beardown Man, blizu Devil's Tor – osamljen stoječi kamen visok 3.5 m, ima na tleh še en kamen dolg 1 m.
  • Challacombe, blizu prazgodovinske naselbine Grimspound — trojna kamnita vrsta.
  • Drizzlecombe, vzhodno od vasi Sheepstor – kamnita vrsta, stoječi kamni, grobnice in možici.
  • Grey Wethers, blizu Postbridgea — dvojni krog, leži točno v smeri sever-jug.
  • Laughter Tor, blizu Two Bridges — stoječi kamen visok 2,4 m in dve dvojni kamniti vrsti, ena dolga 164 m.
  • Merrivale, med Princetownom in Tavistockom — dvojna kamnita vrsta 182 mdolga, 1,1 m široka, usmerjena točno v smeri vzhod-zahod, kamnit krog in grobnica.
  • Scorhill, zahodno od Chagforda — krog, 26,8 m obsega kamnita vrsta
  • Shovel Down, severno od zajezitve Fernworthy — dvojna kamnita vrsta okoli 120 m dolga.
  • Yellowmead Down, a štirikratni koncentrični krogi in kamnita vrsta.

Zaklonišča in grobnice[uredi | uredi kodo]

Obstaja okoli 5.000 okroglih zaklonišč, kljub dejstvu, da so bila mnoga skozi stoletja oropana, ker so kamen uporabili za gradnjo tradicionalnih suhozidov. To so ostanki hiš iz bronaste dobe. Najmanjši krog ima premer 1,8 m in največji je lahko do petkrat večji.

Nekateri objekti so verande L-oblike za zaščito pred vetrom in dežjem; nekateri zelo dobri primeri so ohranjeni na Grimspound. Domneva se, da naj bi imeli stožčasto streho, ki je bila podprta z lesom in pokrita z rušo ali slamo.

Obstajajo tudi številne grobnice, neolitske kamnite jame.

Zgodovinska obdobja[uredi | uredi kodo]

Starodavni križ stoji na Crazywell Pool

Skladno s spremembo klime v preteklosti do okoli 1000 let pred našim štetjem, je visoki Dartmoor zapustila večina zgodnjih prebivalcev.

V zgodnjem srednjem veku je vreme spet postalo toplejše in naseljenci so se preselili nazaj na barje. Kot njihovi starodavni predniki, so uporabljali naraven granit za gradnjo svojih domov, znani kot Longhouse - od katerih so nekatere še danes naseljene, a so bile seveda prilagojene skozi stoletja. Mnoge hiše se sedaj uporabljajo kot kmetijska poslopja.

Najstarejše ohranjene kmetije, ki se še naprej uporabljajo, so znani kot stare stanovanjske hiše. Večina od njih sega v 14. stoletje ali prej.

Na nek način v močvirju stoji mesto Princetown, mesto znanega zapora Dartmoor, ki so ga, tako mesto kot zapor, zgradili vojni ujetniki iz Napoleonovih vojn. Zapor ima napačen sloves, da se iz njega ne da pobegniti, tako zaradi stavbe same kot njene fizične lokacije.

Dartmoor je poln oznak, ki so jih mnoge generacije, ki so živele in delale tam skozi stoletja zapustile - kot so ostanki Dartmoor rudarske industrije in zdavnaj zapuščene kmetije. Industrijska arheologija v Dartmooru je predmet sam po sebi

Miti in literatura[uredi | uredi kodo]

Jay grob

Dartmoor je znan po svojih mitih in legendah. To je bojda brlog Pixie (mistično ljudsko bitje iz visokega barja), brezglavega jezdeca, skrivnostnega krdela "spektralnih psov" in velikega črnega psa, med drugim. V velikem neurju leta 1638, je v močvirsko vas Widecombe-in-the-moor pravijo, obiskal hudič.

Veliko znamenitosti ima starodavne legende in zgodbe o duhovih, povezane z njimi. tako na primer domnevno straši Jayev grob, starodavno grobišče Childe Tomb, skalni kup imenovan Bowermanov nos in kamniti križi, ki označujejo nekdanje srednjeveške poti čez barje.

Dartmoor je navdihnil številne umetnike in pisatelje, kot so Sir Arthur Conan Doyle v Hound of the Baskervilles in The Adventure of Silver Blaze, R.D. Blackmore, Eden Phillpotts, Beatrice Chase, Agatha Christie, Rosamunde Pilcher, Laurie King in častiti Sabine Baring-Gould. V Harry Potter in ognjeni kelih je bil izmišljen finale leta 1994 Quidditch World Cup med Irsko in Bolgarijo, ki naj bi gostoval na barju.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Durrance & Laming 1982, pp.86, 101
  2. "Prehistoric Dartmoor". Dartmoor National Park Authority. Pridobljeno 2 September 2009.
  3. Role of anthropogenic fire and in creating moors, and moor-burning in sustaining them, described in Pyne 1997, pp. 348-369.
  • Crossing, William, Crossing's Guide to Dartmoor, the 1912 edition reprinted with new introd. by Brian Le Messurier. Dawlish: David & Charles, 1965.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]