Netopirji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Netopirji
Fosilni razpon: pozni paleocen - recentno
»Chiroptera« iz Kunstformen der Natur Ernsta Haeckla, 1904
»Chiroptera« iz Kunstformen der Natur Ernsta Haeckla, 1904
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Chiroptera (netopirji)
Blumenbach, 1779
Družine

Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja (npr. mrenarji). Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (Kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo. Veliki netopirji niso zmožni eholokacije; njihov gobec je podoben pasjemu.

Pogosti so v tropskih in zmerno toplih območjih.

Eholokacija[uredi | uredi kodo]

Večina netopirjev med letom cvilka. Ti ultrazvočni signali se odbijajo od predmetov v okolici in nato netopirji slišijo svoje odmeve. Tako vedo kje je kakšna ovira v okolici. Človek signalov s prostim ušesom ne sliši, je pa to mogoče s posebnimi napravami.

Prehranjevanje[uredi | uredi kodo]

Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. nočnimi metulji ali nektarjem iz cvetlic. Nektar in kri ližejo z dolgim jezikom. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali.

Bivališča[uredi | uredi kodo]

Živijo v jamah, krošnjah, balkonih, drevesnih duplinah, netopirnicah, špranjah sten, na postrešjih cerkev, hlevov in zapuščenih objektov ter drugih stavb.

Svetli del dneva preživijo v zatočiščih(oz. bivališčih).

Izbirajo si bivališča, ki imajo relativno konstantno temperaturo in vlažnost ter so varna pred plenilci.

Zimsko spanje[uredi | uredi kodo]

Netopirjem se v času zimske otrplosti telesna temperatura spusti na 10 ˚C. Upade jim tudi število srčnih utripov iz 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut.

Netopirji v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Netopirji so po številu vrst največji red sesalcev na slovenskem ozemlju. Tu živi po do zdaj zbranih podatkih 30 vrst, ki jih uvrščamo v dve družini:[1]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Podgorelec, Monika. Ogroženost in varstvo netopirjev v Sloveniji. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev. Pridobljeno 22.7.2010.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Velika ilustrirana enciklopedija, Živali, ISBN 86-11-16527-6
  • Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]