Dardžiling

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dardžiling (Darjeeling)

दार्जीलिङ

দার্জিলিং

दार्जिलिंग
Mesto
A panoramic view of a hill range. The upper portions of the nearer hillsides have tiled houses, while the farther hillsides and the lower portions of the nearer ones are covered with green bushes. A few coniferous trees are scattered throughout.
Pogled na Dardžiling iz plantaže čaja Happy Valley.
Dardžiling is located in Indija
Dardžiling   (Darjeeling)
Dardžiling (Darjeeling)
Geografski položaj v Indiji
Koordinati: 27°3′2″N 88°16′12″E / 27.05056°N 88.27000°E / 27.05056; 88.27000Koordinati: 27°3′2″N 88°16′12″E / 27.05056°N 88.27000°E / 27.05056; 88.27000
Država Zastava Indije Indija
Zvezna država Zahodna Bengalija
Okraj Dardžiling
Upravljanje
 • Telo Dardžiling
 • predsednik Amar Singh Rai
 • podpredsednik Suk Bahadur Biswakarma
Površina
 • Skupno 10,57 km2
Nadmorska višina 2.042 m
Prebivalstvo (2011)
 • Skupno 132.016
 • Gostota 12.000 preb./km2
Jeziki
 • uradni bengalščina, angleški in nepalščina[1]
Časovni pas IST (UTC+5:30)
Poštna oznaka 734101
Telefonska številka 0354
Avtomobilska oznaka WB-76 WB-77
Spletna stran www.darjeelingmunicipality.org

Dardžiling ( bengalsko দার্জিলিং, angleško Darjeeling) je mestece in občina v indijski zvezni državi Zahodna Bengalija. Nahaja se v predgorju Himalaje na nadmorski višini 2042 m. Kraj je znan po pridelavi čaja, čudovitem pogledu na Kangčendžengo, tretjo najvišjo goro na svetu in po Himalajski ozkotirni železnici, ki jo je UNESCO vpisal v seznam svetovne dediščine[2]. Dardžiling je sedež okraja Dardžiling, ki ima delno avtonomen status v okviru zvezne države Zahodna Bengalija. Kraj je tudi priljubljeno turistično središče v Indiji.

Zapisi o kraju se prvič pojavijo v zgodnjem 19. stoletju, ko je kolonialna administracija pod britanskim podkraljem tu ustanovila sanatorij in vojaško skladišče. Kasneje so bile vzpostavljene razsežne plantaže čaja, na katerih so pridelovalci čaja razvili hibride črnega čaja in razvili nove tehnike fermentacije čaja. Posledično je postal Dardžiling čaj mednarodno priznan in uvrščen med najbolj popularne črne čaje na svetu.[3]

Himalajska ozkotirna železnica je mesto povezala z nižino, nekaj njenih parnih lokomotiv je še vedno aktivnih.

Dardžiling ima kot novonastalo naselje in mesto zelo pestro demografsko sestavo, ki jo sestavljajo Nepalci, Bengalci, Šerpe, Lepče in druge jezikovne skupine iz Indije. Skupaj z bližnjim mestecem Kalimpong, je središče »Dežele Gurka« oziroma nepalskega plemena Gurka, ki so stoletja znani kot dobri vojaki, njihovi pripadniki še danes služijo v britanski vojski.

Toponomastika[uredi | uredi kodo]

Ime Dardžiling izhaja iz tibetanske besede dorje, ki pomeni žezlo v obliki strele hindujskega božanstva Indra, in ling, ki pomeni mesto ali deželo.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prinašanje obranih svežih čajnih listov na zbirno mesto, okoli leta 1890.
13. Dalajlama in kralj Sikima v Dardžilingu

Zgodovina Dardžilinga se prepleta z zgodovino Sikima, Nepala, Britanske Indije in Butana. Do začetka 19. stoletja je bilo hribovito območje okoli naselja pod kontrolo Kraljevine Sikim[5] s poselitvijo, ki je predstavljala nekaj vasi plemena Lepča in plemena Kirati.[6] Sikimski kralj Chogyal je bil uspešen v bojih proti plemenu Gurkov iz Nepala. Od 1780 so Gurki izvedli več poskusov, da bi zasedli območje Dardžilinga. Od začetka 19. stoletja so uspeli odvzeti Sikimu območje do reke Tista (Teesta) na vzhodu ter zavzeli in si priključili Terai. Istočasno so si Britanci prizadevali, da Gurke ne bi zasedli celotne severne meje. Leta 1814 je prišlo je do angleško-gurške vojne, ki se je končala s porazom Gurkov in leta 1815 podpisom mirovnega sporazuma v Sugauli. Po sporazumu je moral Nepal odstopiti Britanski vzhodnoindijski družbi (BEIC) vsa ozemlja, ki so jih Gurke odvzeli kralju Sikima. Šlo je za območje med rekama Mechi in Tista. Kasneje leta 1817 je s sporazumom iz Titalie Britanska vzhodnoindijska družba ponovno predala kralju Sikima to ozemlje ter zagotavljala njegovo suverenost.

Leta 1828 je delegacija uradnikov Britanske vzhodnoindijske družbe na poti na nepalsko-sikimsko mejo bivala v Dardžilingu in ugotovila, da je območje primerno za zdravilišče (sanatorij) za britanske vojake.[7][8] Družba je leta 1835 od kralja Sikima pridobila v najem območje zahodno od reke Mahananda.[9] Leta 1849 je kralj Sikima na tem območju zaprl direktorja BEIC Arthurja Campbella in raziskovalca ter botanika Josepha Daltona Hookerja. BEIC je poslal vojaško enoto da bi ju osvobodil. Nadaljnje napetosti med BEIC in sikimskimi oblastmi so omogočile Britancem, da so leta 1850 pripojili 1700 km2 ozemlja. Leta 1864 so Butanci z Britanci podpisali sporazum iz Sinchule, po katerem je ozemlje kraja in hribovje okoli Kalimponga prešlo pod Britance. Nadaljnji nesporazum med Sikimom in Britanci je povzročil vojno, ki se je končala leta 1865 s podpisom sporazuma in priključitvijo ozemlja vzhodno od reke Tista.[10] Do 1866 je okraj Dardžiling že imel sedanji obseg, to je 3200 km².

Obelisk na dvognjeni okrogli ploščadi, z nekaj ljudmi stoječimi okoli. Kangčendzenga je v ozadju.
Spomenik vojakom v Dardželingu

V času vladavine Britanskega podkralja se je Dardžiling s svojo svežo klimo razvil v višinsko letovišče za britanske prebivalce Indije, ki so iskali kraje za umik iz nižine v času poletne vročine. Tako se je hitro razvil v sanatorij in zdravilišče.[6] Arthur Campbell, kirurg Britanske družbe in baron ter poročnik Robert Napier sta zaslužna za ustanovitev letovišča. Campbellovi napori so privabili imigrante, da so kultivirali pobočja in pospeševali trgovino. V obdobju med letoma 1835 in 1849 se je prebivalstvo Dardželinga močno povečalo.[11] Prva cestna povezava med mestom in nižino je bila zgrajena med letoma 1839 in 1842.[6][11] Leta 1848 je bilo zgrajeno vojaško skladišče za britanske vojake, leta 1850 pa je mestece postalo občina.[11] Komercialna pridelava čaja v okraju se je pričela leta 1856 in je vzpodbudila številne britanske posestnike, da so se tukaj tudi naselili. [7] Dardžiling je po letu 1864 postal tudi formalno poletno glavno mesto bengalskega predsedstva.[12] Škotski misijon je prevzel izgradnjo šol in oskrbovalnih centrov za britanske rezidente, s čemer je bila postavljena osnova za to, da je Dardžiling postal znan kot center izobraževanja. Odprtje Himalajske gorske železnice leta 1881 je nadalje pospešilo razvoj regije. Leta 1899 je območje prizadel velik zemeljski plaz, ki je povzročil ogromno škodo mestu in prebivalstvu.[13]

Karta letovišča in njegove okolice, cca 1914

Pod britansko vladavino je bi Dardžiling na začetku območje "nereguliranega okraja", kar je pomenilo obliko administracije, ki se je uporabljala za gospodarsko manj razvite okraje Indije; odloki in predpisi indijskega podkralja so niso avtomatično uporabljali za okraj, kot so se za preostanek dežele. Leta 1919 je bilo območje proglašeno za "zaostalo".[14] V času indijskega gibanja za neodvisnost, se je civilna nepokorščina razširila tudi po čajnih plantažah v Dardžiling.[15] Leta 1934 je prišlo tudi do neuspelega atentata na Sira Johna Andersona, guvernerja Bengalije, ki ga je poskušalo izvesti Revolucionarno gibanje za neodvisnost Indije. Kasneje v 1940- tih letih so komunistični aktivisti nadaljevali z nacionalističnim gibanjem proti Britancem z mobilizacijo plantažnih delavcev in kmetov.[16]

A hillside with houses having tiled roofs.
Ulica v Dardžilingu, 1880

Po vzpostavitvi neodvisne in samostojne države Indije leta 1947, je bil Dardžiling priključen zvezni državi Zahodna Bengalija. Vzpostavljen pa je bil poseben okraj Dardžiling, ki je obsegal vsa hribovska naselja Dardžiling, Kurseong, Kalimpong in nekatere dele regije Terai. Med tem ko hribovsko prebivalstvo v glavnem sestavljajo etnični Nepalci, so v nižini prevladovali etnični Bengalci, večinoma begunci po »razdelitvi Indije«. [17] Vlada zvezne države Zahodna Bengalija ni bila naklonjena zahtevam etničnega nepalskega prebivalstva po vzpostavitvi avtonomije Dardžilinga in priznanju nepalskega jezika; jezikovno zahtevo je vendarle priznala šele leta 1961.[18]

Oblikovanje nove zvezne države Sikim leta 1975 in ob nepripravljenost centralne vlade Indije, da bi priznala nepalščino kot uradni jezik v okviru indijske ustave, je pripeljalo v ospredje zahteve po oblikovanju ločene nove zvezne države Gorkhaland.[19] Zavzemanje za ločeno državo se je nadaljevalo skozi 1980-ta leta,[20] vse do nasilnih protestov v obdobju 1986–88. Množične zahteve so prenehale šele po sporazumu med vlado in Nacionalno osvobodilno fronto Gurkov(Gorkha National Liberation Front - GNLF). Po sporazumu je bilo 1988 ustanovljeno izvoljivo telo imenovano Darjeeling Gorkha Hill Council (DGHC), ki je imelo avtonomijo vladanja. Čeprav je Dardžiling potem postal bolj miren, idejo za ločeno zvezno državo podžiga pomanjkanje gospodarskega razvoja regije tudi po formiranju DGHC.[21] Novi protesti so izbruhnili v letih 2008–09, vendar sta tako centralna vlada kot vlada Zahodne Bengalije zavrnili zahtevo po ločeni zvezni državi, kar zahteva Gorkha Janmukti Morcha (GJM).[22] V juliju 2011 je prišlo do podpisa dogovora med GJM, vlado Zahodne Bengalije in vlado Indije, ki določa oblikovanje nove avtonomne in voljene deželne teritorijalne administracije Gurkov (Gorkhaland Territorial Administration - GTA), tako imenovan »Hribovski svet«, ki ima več pooblastil od predhodnega Darjeeling Gorkha Hill Councila.[23]

Geografske značilnosti[uredi | uredi kodo]

Pogled na Kangčendžungo iz Dardžilinga
Plantaže čaja v Dardžilingu

Dardžiling je glavno mesto regije in okraja. Leži na nadmorski višini 2000 m v himalajskem predgorju, v pogorju Dardžiling-Džalapahar, ki se na jugu razteza do trškega naselja Ghum. Pogorje ima obliko črke Y – spodnji del se nahaja v Katapaharju in Džalapaharju, dva kraka pa gresta severno od t.i. »Observatory Hill«. Severovzhodni krak se naglo spusti in konča pri Lebongu, medtem ko se severozahodni krak razteza preko Severne točke in konnča v dolini ob plantaži čaja Tukver Tea Estate.[24] Nad hribi je v daljavi videti visoke vrhove Himalaje prekrite s snegom. Kangčendzenga, tretji najvišji vrh na svetu (8598 m), najbolj izstopa na obzorju. V jasnih dnevih je mogoče videti tudi Mount Everest (8850 m).[25]

Tla večinoma sestavljajo peščenjaki in konglomerati. Zemlja je primerna za kmetijstvo, vendar je območje sestavljeno iz strmih pobočij, kjer je vrhnja plast zemlje zelo rahla, kar povzroča pogoste zemeljske plazove, še posebej v času monsuna. Območje sodi tudi v potresno območje s pogostimi potresi od I. do V. stopnje.[25]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebni podatki - Dardžiling (1901–2000)
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Povprečna visoka temperatura °C 9,4 10,4 14,4 17,4 18,5 19,3 19,4 19,6 19,2 18 14,7 11,5
Povprečna dnevna temperatura °C 6,6 8,1 11,7 14,7 16,1 17,3 17,8 17,8 17,5 15,3 11,5 8,4
Povprečna nizka temperatura °C 1,8 2,9 6,3 9,4 11,5 13,6 14,3 14,2 13,3 10,3 6,3 3,3
Padavin mm 19,7 24,1 47,7 115,8 197,2 570 781,7 635,3 437,3 122,5 23,5 7
Vir #1: Indian Meteorological Department.[26]
Vir #2: Climate-Data.org (mean temperatures)[27]


Javna uprava[uredi | uredi kodo]

Sedež občine Dardžiling
Nakupovalna ulica v Dardželingu

Občina Dardželing je bila ustanovljena leta 1850 in upravlja javno upravo mesta, ki obsega območje 10.57km2. Občinsko upravo Dardželinga sestavlja Občinski svet, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki 32 četrtnih skupnosti, nekaj pa jih imenuje tudi Vlada države Zahodna Bengalija. Svet izvoli svojega predsednika izmed izvoljenih svetnikov;[24] predsednik opravlja funkcijo izvršne uprave občine. Mestno oblast od leta 2011 obvladuje stranka GJMM.

Avtonomno oblast nad celotnim okrajem ima od leta 2012 GTA. Izvoljeni člani tega telesa so pooblaščeni za upravljanje določenih področij kot je izobraževanje, zdravstvo in turizem. Dardželing je dobil elektriko iz svoje hidroelektrarne že leta 1897.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Obiranje čajnih listov na tradicionalen način

H gospodarstvu Dardželinga prispevata predvsem dve panogi in sicer turizem in pridelava/industrija čaja. Dardželing čaj ima zaradi enkratnih agro-klimatskih pogojev svojo posebno naravno aromo in je svetovno priznano geografsko poreklo. Zato je v Dardželingu tudi sedež Indijskega združenja za čaj (DITA)]].[3] Dardželing proizvede 7% indijske proizvodnje čaja, približno 9 mio kg. Pridelava in proizvodnja čaja v okraju je pod pritiskom konkurence iz drugih indijskih območij, zato prihaja do zapiranja ali opuščanja čajnih plantaž. Nekaj plantaž vodijo delavske zadruge, druge so spremenjene v turistična letovišča. Več kot 60% delavcev na čajnih plantažah so ženske. Kmetijski pridelki poleg čaja so še koruza, žitarice, riž, kardamon, krompir in ingver.


Turizem[uredi | uredi kodo]

A train, hauled by a steam locomotive, running beside a road between two rows of buildings with a few people walking on the road.
Ozkotirna železnica večkrat prečka ulice
Dardželinški "Toy Train"

Dardželing je postal pomembna turistična destinacija že leta 1860.[11] Do Dardželinga vodi 88 km dolga ozkotirna (A 610 mm) Dardželinška himalajska železnica iz mesta Siliguri, nedaleč od regionalnega letališča Bagdogra. Železnico je leta 1999 UNESCO uvrstil na listo svetovne dediščine, ki pa je tudi turistična atrakcija v regiji. Zgrajena je bila leta 1881. Po umiritvi politične stabilnosti v okraju od leta 2012 v Dardželing prihaja vse več domačih in tuhih turistov. Sicer so še vedno prevladojuči domači turisti iz Kalkute, in tudi bogatejši turisti iz velikih indijskih mest kot sta New Delhi in Bangalore, ki kraj izbirajo za preživetje počitnic v hladnem gorskem podnebju. Tuji turisti kraj pogosto uporabijo kot izhodišče za pohode v Himalajo. Vsako leto Dardželing obišče okoli 50,000 tujih in 500,000 domačih turistov. Po podatkih iz leta 2015 je Dardželing po obiskanosti na spletnih straneh na tretjem mestu v Indiji.[28]


Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po popisu prebivalstva v Indiji leta 2011 je bilo v urbanem delu Dardželinga naštetih 132.016 prebivalcev. Pismenost prebivalcev starejših od 6 let je bila 93,17 %.[29]

Gurke, ki govorijo nepalščino kot materin jezik tvorijo večino prebivalstva, ki vključuje tudi domorodske etnične narodnostne skupine kot so Limbu, Rai, Radžbanši, Magari, Gurung-i, Tamang-i, Lepče, Butanci, Šerpe, Nevari ter indo-arijskimi Khas-i. Druge skupnosti, ki živijo v Dardžilingu so še: Marvari, Anglo-Indijci, Kitajci, Biharci, Tibetanci in Bengalci. Sporazumevalni jezik (lingua franca) je nepalščina, čeprav ljudje govorijo tudi angleški jezik, hindijščino in bengalščino.[30] Dzongkha jezik govorijo Butanci in Tibetanci.

Dardžiling se srečuje z veliko rastjo prebivalstva v zadnjih desetletjih npr. med 1991 in 2001, ko je rast znašala 47%. Kolonialno zasnovano mestece je bilo namenjeno le cca 10.000 prebivalcev, in to izjemno povečanje je povzročilo tudi mnoge infrastrukturne in okoljske probleme.

Uradni jezik v zvezni državi Zahodna Bengalija je bengalščina, dodaten uradni jezik v Dardžilingu je angleščina in nepalščina.[31]

Religija[uredi | uredi kodo]

A man and a woman praying at a small white shrine dedicated to Lord Ganesh. Several colourful flags on buntings are strung across poles in front of the shrine.
Barvite budistične molilne zastavice okoli Templja Mahakal na Observatory Hill, Dardželing.
Loreto konvent, Dardželing, kjer je Sv. Mati Terezija med 1929 – 1931 opravljala noviciat
Anglikanska cerkev Sv. Andreja v Dardželingu zgrajena 1843, obnovljena 1873

Prevladujoče religije v Okraju Dardžiling so Hinduizem (1,237.714 vernikov) in Vadžrajana Budizem (177.327 vernikov), ki jima sledi Krščanstvo (z 99.232 duš po popisu leta 2011). Avtohtone skupnosti kot so Lepče in Kiranti Limbu prakticirajo Animizem in Šamanizem.[32]

Kultura in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Japonska Pagoda Miru
A two-storeyed building to the right of a four-storeyed building. A basketball court in the foreground and a couple of vehicles parked on either side. Foggy atmosphere, with trees in the background.
Tibetanski begunski center za samopomoč

Kultura v Dardžilingu je zelo raznolika in vključuje mnoge avtohtone običaje in festivale. Vsaka od številnih skupnosti ima svoj jezik in kulturo, ki jo vzdržujejo v harmonični ko-eksistenci. Kolonialna arhitektura je karakteristična za mnoge zgradbe v Dardžilingu , kar se opazi v nekaj stanovanjskih vilah v angleškem stilu, gotskih cerkvah, palači Radže oz. guvernerja, in v številnih izobraževalnih inštitucijah, budističnih samostanih in pagodah ter parkih. Vredne ogleda so predvsem naslednje zanimivosti:

  • Loreto Konvent v Dardželingu, kjer je sv. Mati Terezija med leti 1929 – 1931 opravljala noviciat skupaj s Slovenko Magdalena Kajnč
  • Bhanu Bhakta Sarani (Krožna pot okoli »Observatory Hill-a« na koncu nakupovalne ulice s pogledom na Kangčendzengo)
  • Budistični samostan v Ghoom-u (Gelugpa-sekta, 19. stoletje)
  • Thupten Sangha Chöling Velik tibetanski samostan (Drukpa-Kagyü-sekte) (zgrajen 1990 do 1993)
  • Himalajski gorniški inštitut (Muzej o Himalaji in vzponih nanjo)
  • Lloyds Botanični vrt (Himalajska flora)
  • The Mall (Nakupovalna ulica iz kolonialnega časa)
  • Himalajski živalski vrt (s črnim medvedom, snežnik leopardom, bengalskim tigrom, rdečo pando, jaki ....)
  • Dardželinska himalajska železnica (iz leta 1880 dolga 88 km)
  • Tibetanski begunski center za samopomoč (Proizvodi obrtne umetnosti)
  • Tiger Hill (2590 m nm, panoramski pogled na pogorje Kangčendzenge)
  • Hotel Windamere (hotel visoke kategorije iz kolonialnih časov)
  • Pagoda miru zgrajena leta 1992 od Japonske budistične organizacije Nipponzan Myohoji.

Znani prebivalci Dardžilinga[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Report of the Commissioner for Linguistic Minorities in India: 50th report (delivered to the Lokh Sabha in 2014)" (PDF). National Commissioner for Linguistic Minorities, Ministry of Minority Affairs, Government of India. str. 95. Pridobljeno dne 13 July 2015. 
  2. ^ UNESCO [1]
  3. ^ 3,0 3,1 Srivastava 2003, str. 4024.
  4. ^ "Pre-Independence [Darjeeling]". Government of Darjeeling. Pridobljeno dne 17 August 2015. 
  5. ^ Dasgupta 1999, str. 47–48.
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 Dasgupta 1999, str. 51.
  7. ^ 7,0 7,1 Dasgupta 1999, str. 50.
  8. ^ Lamb 1986, str. 69.
  9. ^ Dasgupta 1999, str. 47.
  10. ^ Dasgupta 1999, str. 48.
  11. ^ 11,0 11,1 11,2 11,3 Lamb 1986, str. 71.
  12. ^ Kenny 1995, str. 700.
  13. ^ Gerard 1990, str. 258.
  14. ^ Borbara, Sanjoy (2003). "Autonomy for Darjeeling: History and Practice". Experiences on Autonomy in East and North East: A Report on the Third Civil Society Dialogue on Human Rights and Peace. Mahanirban Calcutta Research Group. Pridobljeno dne 15 June 2011. 
  15. ^ Dasgupta 1999, str. 60.
  16. ^ Dasgupta 1999, str. 61.
  17. ^ Dasgupta 1999, str. 55.
  18. ^ Dasgupta 1999, str. 61–62.
  19. ^ Dasgupta 1999, str. 62.
  20. ^ Dasgupta 1999, str. 63–64.
  21. ^ Dasgupta 1999, str. 65.
  22. ^ Sujoy Dhar (14 July 2009). "Darjeeling protests hit tea and tourism". Livemint. Pridobljeno dne 25 November 2009. 
  23. ^ "Darjeeling tripartite pact signed or Gorkhaland Territorial Administration". Times of India. 18 July 2011. Pridobljeno dne 29 July 2011. 
  24. ^ 24,0 24,1 Khawas, Vimal (2003). "Urban Management in Darjeeling Himalaya: A Case Study of Darjeeling Municipality". The Mountain Forum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 October 2004. Pridobljeno dne 1 May 2006. 
  25. ^ 25,0 25,1 "Darjeeling". Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Premium Service. Pridobljeno dne 26 July 2006. 
  26. ^ "Darjeeling Climatological Table 1901–2000" (PDF). Indian Meteorological Department. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17 October 2015. Pridobljeno dne 30 September 2015. 
  27. ^ "Climate graph, Temperature graph, Climate table". Cliamte-Data.org. Pridobljeno dne 30 September 2015. 
  28. ^ "Top 10 Indian destinations searched on Google in 2015 : Plus List, News - India Today". indiatoday.intoday.in. Pridobljeno dne 30 December 2015. 
  29. ^ "Urban agglomerations/cities having population 1 lakh and above" (PDF). Provisional population totals, census of India 2011. The registrar general & census commissioner, India. Pridobljeno dne 12 February 2012. 
  30. ^ "People And Culture". Official webpage of Darjeeling District. Pridobljeno dne 26 November 2009. 
  31. ^ "Report of the Commissioner for Linguistic Minorities in India: 48th report (July 2010 to June 2011)" (PDF). Commissioner for Linguistic Minorities, Ministry of Minority Affairs, Government of India. str. 159–160. Pridobljeno dne 13 September 2012. 
  32. ^ "Basic data sheet, District Darjiling" (PDF). Census of India, 2001. Pridobljeno dne 19 November 2009. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Podatki o pojmu Darjeeling so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

* Slovarske definicije v Wikislovarju
* Učbeniki v Wikiknjigah
* Navedki v Wikinavedku
* Izvorna besedila v Wikiviru
* Slike, zvok in animacije v Zbirki