Cognac
Cognac | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 45°41′45″N 0°19′45″W / 45.69583°N 0.32917°WKoordinati: 45°41′45″N 0°19′45″W / 45.69583°N 0.32917°W | |
| Država | Francija |
| Regija | Nova Akvitanija |
| Departma | Charente |
| Okrožje | Cognac |
| Kanton | Cognac-Jug Cognac-Sever |
| Interkomunaliteta | Skupnost občin Cognac |
| Upravljanje | |
| • Župan (2008-2014) | Michel Gourinchas |
| Površina 1 | 15,50 km2 |
| Prebivalstvo (1. januar 2018)[1] | 18.628 |
| • Gostota | 1.200 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletje (DST) | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 16102 /16100 |
| Nadmorska višina | 5–53 m (povp. 27 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Cognac je mesto in občina v zahodni francoski regiji Akvitanija-Limousin-Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Charente. Leta 2006 je mesto imelo 19.409 prebivalcev.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Kraj leži v pokrajini Angoumois ob reki Charente, med krajema Angoulême in Saintes. Večina kraja je zgrajena na levem bregu reke, medtem ko je manjši del na desnem bregu poznan kot distrikt Saint Jacques. Skozenj poteka ena od romarskih poti v Santiago de Compostella.
Uprava[uredi | uredi kodo]
Cognac je sedež dveh kantonov:
- Kanton Cognac-Jug (del občine Cognac, občine Ars, Châteaubernard, Gimeux, Javrezac, Louzac-Saint-André, Merpins, Saint-Laurent-de-Cognac: 18.747 prebivalcev),
- Kanton Cognac-Sever (del občine Cognac, občine Bréville, Boutiers-Saint-Trojan, Cherves-Richemont, Mesnac, Saint-Brice, Saint-Sulpice-de-Cognac: 16.152 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Baignes-Sainte-Radegonde, Barbezieux-Saint-Hilaire, Brossac, Châteauneuf-sur-Charente, Jarnac, Rouillac in Segonzac s 83.083 prebivalci.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Neznan do 9. stoletja je bil Cognac pozneje utrjen. Med stoletno vojno je kraj večkrat menjal strani kot rezultat bojev in sporazumov v pokrajini.
Francoski kralj Franc I. je kraju podelil pravico do trgovine s soljo vzdolž reke, s čimer mu je zagotovil velik trgovski uspeh, posledično pa je Cognac postal središče vinarstva, kasneje vinjaka - svetovno znanega konjaka.
Zanimivosti[uredi | uredi kodo]
- stari srednjeveški del mesta vieux Cognac
- grad Château des Valois, pomembna srednjeveška trgovska postojanka,
- romansko-gotska cerkev sv. Leodegarja iz 12. do 16. stoletja, francoski zgodovinski spomenik od 1883,
- cerkev sv. Martina s pokopališčem iz obdobja merovingov,
- umetnostno-zgodovinski muzej z angleškim vrtom,
- muzej vinogradništva Musée des arts du cognac.
Osebnosti[uredi | uredi kodo]
- Franc I., francoski kralj (1494-1547),
- Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran, francoski kemik (1838-1912).
Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]
- Denison (Teksas, ZDA),
- Königswinter (Severno Porenje-Vestfalija, Nemčija),
- Perth (Škotska, Združeno kraljestvo),
- Valdepeñas (Kastilja-La Mancha, Španija).
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Cognac |
- Uradna stran (francosko)
- ↑ "Populations légales 2016". Pridobljeno dne 25. april 2019.