Pojdi na vsebino

Saintes

Saintes
Lega
Zemljevid
Saintes se nahaja v Francija
Saintes
Saintes se nahaja v Nova Akvitanija
Saintes
45°44′43″N 0°38′4″W / 45.74528°N 0.63444°W / 45.74528; -0.63444
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaCharente-Maritime
OkrožjeSaintes
KantonSaintes-Sever
Saintes-Vzhod
Saintes-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Pays Santon
Upravljanje
 • Župan (2008-2008) Jean Rouger
Površina
1
45,55 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
25.518
 • Gostota560 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
17415 /17100
Nadmorska višina2–81 m
(povp. 47 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.
Sodniška palača

Saintes (saintongeais Sénte) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Charente-Maritime. Leta 2007 je mesto imelo 26.401 prebivalca.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Saintonge ob reki Charente med La Rochelle in Bordeauxom.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Saintes je sedež treh kantonov:

Kraj je tudi sedež okrožja, poleg njegovih sestavljenega še iz kantonov Burie, Cozes, Gémozac, Pons, Saint-Porchaire in Saujon s 108.989 prebivalci.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kraj je bil ustanovljen okoli leta 20 pr. n. št. pod imenom Mediolanum Santonum. Po nekaterih ocenah naj bi naselbina tedaj imela približno 15.000 prebivalcev, njene meje pa naj bi bile skoraj identične sedanji meji kraja.

Saintes je bil glavno mesto nekdanje province Saintonge. V letu 1242, med Saintonško vojno je bil prizorišče obleganja francoske vojske.

V času verskih vojn je bil pogosto na udaru vsled številnih protestantov, ki so naseljevali to ozemlje.

Z letom 1730 se je za Saintes začelo novo obdobje, ko je po izgradnji Hôtel du Marquis de Monconseil doživel številne spremembe v naravi.

V zgodnjem obdobju francoske revolucije je postal politična baza jakobinskega revolucionarja Andréja Antoina Bernarda, njegovega predstavnika v Zakonodajnem zboru 1791-92 in Narodnem zboru 1792-95, soodgovornega za vladavino terorja.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Germanikov slavolok
Rimski amfiteater
  • Slavolok zmage - Germanikov slavolok - je bil zgrajen na vhodu na most, kjer je prečkala reko Charente glavna rimska cesta. Most je bil leta 1843 porušen, slavolok pa prestavljen na sedanje mesto ob bregu reke.
  • ruševine rimskega amfiteatra na levem bregu reke v bližini samega vrha hriba, na katerem je bila naselbina zgrajena,
  • ostanki toplic iz 1. stoletja, z akveduktom,
  • delci okopa iz 3. stoletja na trgu Place des Récollets,
  • opatija Abbaye-aux-Dames,
  • katedrala sv. Petra,
  • cerkev Église Saint-Eutrope,
  • arheološki muzej,
  • Musée du Présidial,
  • Musée de l'Échevinage.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.