Châteauneuf-sur-Charente
Châteauneuf-sur-Charente | |
---|---|
45°35′55″N 0°3′13″W / 45.59861°N 0.05361°W | |
Država | Francija |
Regija | Nova Akvitanija |
Departma | Charente |
Okrožje | Cognac |
Kanton | Châteauneuf-sur-Charente |
Interkomunaliteta | Skupnost občin région de Châteauneuf |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2014) | Gérard Castaing (Zveza za ljudsko gibanje) |
Površina 1 | 24,02 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 3.554 |
• Gostota | 150 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 16090 /16120 |
Nadmorska višina | 16–99 m m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Châteauneuf-sur-Charente je naselje in občina v zahodnem francoskem departmaju Charente regije Poitou-Charentes. Leta 2006 je naselje imelo 3.434 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v pokrajini Angoumois ob reki Charente, 21 km jugozahodno od središča departmaja Angoulêma.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Châteauneuf-sur-Charente je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Angeac-Charente, Birac, Bonneuil, Bouteville, Éraville, Graves-Saint-Amant, Malaville, Mosnac, Nonaville, Saint-Simeux, Saint-Simon, Touzac, Vibrac in Viville s 7.604 prebivalci.
Kanton Châteauneuf-sur-Charente je sestavni del okrožja Cognac.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kraj, prvotno Berdeville, je bil postavljen okoli lesenega gradu, stoječega na otoku; slednji je služil kot kontrolna točka za prehod preko reke. Po požaru leta 1081 je bil na levem bregu reke postavljen novi grad, ob tem se je kraj preimenoval v Châteauneuf. Ozemlje je prvotno do konca 11. stoletja pripadalo grofiji Angoumois, nato v posesti Lusignanov. S stoletno vojno in mirom v Brétignyju (1360) je postal angleški, po dvajsetih letih njihove zasedbe pa pristal pod francosko krono.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- romansko-gotska cerkev sv. Petra z zvonikom in kipom konjenika, ki predstavlja prvega krščanskega rimskega cesarja Konstantina, zgrajena na mestu nekdanjega poganskega svetišča.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Turizem Arhivirano 2009-12-11 na Wayback Machine.
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.