Châteauneuf-sur-Charente

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Châteauneuf-sur-Charente
Châteauneuf 16 Hôtel de ville 2013.JPG
Châteauneuf-sur-Charente se nahaja v Francije
Châteauneuf-sur-Charente
Châteauneuf-sur-Charente se nahaja v Nova Akvitanija
Châteauneuf-sur-Charente
45°35′55″N 0°3′13″W / 45.59861°N 0.05361°W / 45.59861; -0.05361Koordinati: 45°35′55″N 0°3′13″W / 45.59861°N 0.05361°W / 45.59861; -0.05361
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaCharente
OkrožjeCognac
KantonChâteauneuf-sur-Charente
InterkomunalitetaSkupnost občin
région de Châteauneuf
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Gérard Castaing (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
24,02 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
3.536
 • Gostota150 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
16090 /16120
Nadmorska višina16–99 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Châteauneuf-sur-Charente je naselje in občina v zahodnem francoskem departmaju Charente regije Poitou-Charentes. Leta 2006 je naselje imelo 3.434 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Angoumois ob reki Charente, 21 km jugozahodno od središča departmaja Angoulêma.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Châteauneuf-sur-Charente je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Angeac-Charente, Birac, Bonneuil, Bouteville, Éraville, Graves-Saint-Amant, Malaville, Mosnac, Nonaville, Saint-Simeux, Saint-Simon, Touzac, Vibrac in Viville s 7.604 prebivalci.

Kanton Châteauneuf-sur-Charente je sestavni del okrožja Cognac.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj, prvotno Berdeville, je bil postavljen okoli lesenega gradu, stoječega na otoku; slednji je služil kot kontrolna točka za prehod preko reke. Po požaru leta 1081 je bil na levem bregu reke postavljen novi grad, ob tem se je kraj preimenoval v Châteauneuf. Ozemlje je prvotno do konca 11. stoletja pripadalo grofiji Angoumois, nato v posesti Lusignanov. S stoletno vojno in mirom v Brétignyju (1360) je postal angleški, po dvajsetih letih njihove zasedbe pa pristal pod francosko krono.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Notredamska cerkev, Brossac
  • romansko-gotska cerkev sv. Petra z zvonikom in kipom konjenika, ki predstavlja prvega krščanskega rimskega cesarja Konstantina, zgrajena na mestu nekdanjega poganskega svetišča.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.