Cerkev sv. Petra in Pavla, Veliko Tinje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev sv. Petra in Pavla
Cerkev sv Petra in Pavla v Velikem Tinju
Cerkev sv Petra in Pavla v Velikem Tinju
Cerkev sv. Petra in Pavla se nahaja v Slovenija
Cerkev sv. Petra in Pavla
Cerkev sv. Petra in Pavla
46°24′58″N 15°30′4″E / 46.41611°N 15.50111°E / 46.41611; 15.50111Koordinati: 46°24′58″N 15°30′4″E / 46.41611°N 15.50111°E / 46.41611; 15.50111
KrajVeliko Tinje
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška cerkev
PatrocinijSveti Peter in Sveti Pavel
Zgodovina
Lastnosti
Št. zvonikov2
Uprava
NadškofijaMaribor
Veliko Tinje - Cerkev sv. Petra in Pavla
LegaObčina Slovenska Bistrica
RKD št.3445 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP19. marec 2013

Župnijska cerkev Sv. Petra in Pavla stoji v Velikem Tinju na Bistriškem Pohorju.

Prvič je bila omenjena leta 1251, ko je cerkev postala sedež duhovnije in je skupaj s Sv. Venčeslavom na Zgornji Ložnici prešla v sestav pražupnije Konjice.

Tinjska cerkev je bila zasnovana kot romanska, konec 15. stol. je bila gotizirana, 1692 barokizirana in leta 1888 obnovljena in povečana kot jo vidomo danes..

Grof Jurič naj bi verjetno dal pozidati stranski oltar božjega groba, kjer je zdaj pod njegovimi temelji pokopan v stekleni krsti. Sezidal naj bi tudi Skrbinjekovo kapelo pod podružnično cerkvijo sv. Urha.

Cerkev je enoladijska s poligonalno oblikovanim prezbiterijem. Ladja je pravokotne oblike. Ob njeni ob južni fasadi in prezbiterijem stoji zvonik. Vhod v cerkev je z zahodne strani. Portal je pravokoten in kamnit, levo in desno sta polkrožni niši. Na južni steni ladje je pod streho ohranjena gotska freska sv. Krištofa.

Danes je oprema baročna. Trije oltarji v cerkvi so iz Holzingerjeve delavnice iz let 1760 do 1770.

Ohranjenih je več izkopanin iz rimskega časa, saj je preko Tinja vodila rimska cesta. Ti ostanki, ki so vzidani v cerkveni in pokopališki zid so:

  • nagrobnik Kalandine,
  • marmorna plošča z reliefom tako imenovane noriške deklice,
  • dva rimska kamna (verjetno del nagrobnika, kamen - pepelnica).

Najdbe so odkrili ob obnovi drenaž v letu 2007, ko so se pokazala tudi nova odkritja v zvezi s fazami gradnje in starosti.

Vir[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3445". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.