Cerkev sv. Štefana, Dokležovje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev svetega Štefana
Cerkev svetega Štefana, Dokležovje
Cerkev svetega Štefana, Dokležovje
Cerkev svetega Štefana se nahaja v Slovenija
Cerkev svetega Štefana
Cerkev svetega Štefana
46°36′4″N 16°10′48″E / 46.60111°N 16.18000°E / 46.60111; 16.18000Koordinati: 46°36′4″N 16°10′48″E / 46.60111°N 16.18000°E / 46.60111; 16.18000
Država Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Štefan
Zgodovina
Statusžupnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
ArhitektJožef Fras (1972)
Uprava
ŽupnijaDokležovje
DekanijaLendava
ŠkofijaMurska Sobota
MetropolijaMaribor
Dokležovje - Cerkev sv. Štefana
LegaDokležovje
Občina Beltinci
RKD št.1254 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP18. avgust 2012

Cerkev svetega Štefana je v kraju Dokležovje in občini Beltinci. Spada v župnijo Dokležovje.

Dokležovje je starejša naselbina. Vas je omenjena že 1322. leta, ko je spadala pod oblast dolnjelendavskih grofov Banffyjev. V starejših beltinskih matičnih knjigah in šematizmih (letopisih) sombotelske škofije se ta kraj imenuje Deklesin.

Prvi sakralni objekti[uredi | uredi kodo]

V Dokležovju je omenjen prvi sakralni objekt vsaj leta 1660. Leta 1669 pa se omenja kapelica, zgrajena iz lesa z zvonikom, vendarle pa znotraj in zunaj ometana in pobeljena. Posvečena je bila sv. Janezu Krstniku. V njej sta bili še podobi sv. Štefana, ogrskega kralja in sv. Emerika, njegovega sina. Narasla reka Mura večkrat ogrožala tudi ta objekt zato so želeli zgradili cerkvico, ki bi kljubovala vsakršnim razmeram. Sedanjo cerkev, ki so jo posvetili sv. Štefanu, madžarskemu kralju, so zgradili v letih 1845 - 1846, saj so imeli do župnijske cerkve v Beltincih 5 kilometrov. Samostojna duhovnija in pozneje redna župnija pa je postalo Dokležovje skoraj sto let pozneje.

Ustanovitev župnije[uredi | uredi kodo]

15. avgusta 1942. leta je izdal sombotelski škof Jozsef Grosz ustanovno listino za samostojno duhovnijo v Dokležovju. Cerkveni občini je bilo naročeno, naj čim prej sezida župnišče. Dve leti pozneje je Dokležovje že postalo samostojna župnija. Novo župnišče je leta 1944. blagoslovil dekan Ivan Jerič. Leta 1950 je bilo dograjeno še gospodarsko poslopje. Leta 1953 so cerkev znotraj in zunaj prebelili, cerkev in zvonik pa so na novo prekriti.

Leta 1972 so obnovili notranjščino cerkve in bogoslužni prostor v skladu z novimi liturgičnimi predpisi (daritveni oltar, obrnjen proti Ijudstvu,... in drugo). V cerkvi so položili nov tlak, namestili so nove klopi, prizidali zakristijo in kupili nove elektronske orgle. V naslednjih letih so lepo uredili kor in župnišče.

Župnija sv. Štefana vključuje samo eno vas - Dokležovje. Pouk verouka je v večji učilnici v župnišču, ki so ga v letih 1990 - 1991 temeljito obnovili, saj so med drugim dali nanj novo ostrešje, kritino, uredili centralno ogrevanje. V 1993. letu so na dokležovski cerkvi opravili zahtevna dela: ostrešje zvonika so prekrili z bakreno pločevino, streho na cerkveni ladji pa so prekrili (deloma s staro, deloma z novo) z opečno kritino.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Cerkev iz leta 1844 je enoladijska s profiliranim zaključkom in zahodnim zvonikom. Fasado členijo lizene in lunete z maltastimi obrobami.

Cerkev stoji v vzhodnem delu vasi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1254". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Sobočan Štefan: Moja župnija (COBISS)
  • Register nepremične kulturne dediščine © Ministrstvo za kulturo,EŠD

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]